„Bilo je lepo septembrsko jutro, ko je v Doblarski dolini, tam nekje med Bukovjem in Kolarjem, jelen z rukanjem oznanjal, da je ozka dolina njegov fevd. Njegov mogočni glas te kar strese in nehote se ozreš naokoli. Tako blizu deluje. In Toni mu je bil res blizu. A rukanje je ob sedmih potihnilo. Prešinilo ga je, ali je za današnje jutro to vse? Se ne bo več oglasil? Prekaljeni lovski maček, ki pozna vse prehode, stene in police, prepade in skrite tolmune, se ni vdal usodi. Korak za korakom je previdno pregledoval gozd, napenjal ušesa in skušal zaznati še tako majhen šum. Vedel je, da je jelen blizu,“ je lov na jelena lansko jesen opisal Aleksander Petrič iz Lovske družine Kanal. Po dobri uri zalezovanja, pa se je Antonu Klemenčiču oziroma Toniju, kakor ga kličejo prijatelji, nasmehnila lovska sreča. Pred njim je ležal kronski dvanajsterak, ki je po mnenju Petriča rezultat Tonijevega večdnevnega truda in dolgoletnega gospodarjenja z jelenjadjo v LD Kanal. Na letošnji razstavi v Otlici pa je za mogočno rogovje dobil srebrno medaljo, ki je za kanalsko lovsko družino prva takšna medalja s tekmovanj.

„Za zlato je zmanjkalo le pet od dvesto potrebnih točk,“ pojasnjuje Klemenčič, ki je še kot deček začel loviti z očetom. Takrat je bilo na tem območju veliko krivolovcev, se spominja, ki pa so lovili za preživetje in so se držali pravil. Nikoli namreč niso lovili v času, ko je divjad imela mladičke, nam pove. Krajina na Kolovratu se je močno razlikovala od današnje, saj je bilo skoraj vse obdelano. Med divjadjo so prevladovali zajci in fazani, ulovili so tudi kakšnega divjega petelina. Srne in jeleni so bili redkost in o divjem prašiču ni bilo ne duha ne sluha.

Velika divjad se je naselila na Kolovrat, ko je obdelan svet zaradi odseljevanja v dolino prerasla gošča: „Sedaj lahko vsako zimo skozi okno svoje hiše v Avškem z ženo opazujeva jelenjad in srnjad, kako se pase.  Sicer pa je jelen nočna žival. Je zelo plašen in ima izjemno oster vid. Zanimivo je, da samci ob ruku pozabijo na previdnost in uživajo celo v valjanju po blatu. Ta prelep prizor sem videl tudi na lastne oči.“   

V gozdovih na Kanalskem Kolovratu je danes največ jelenjadi in srnjadi, lisic, nekaj je celo kojotov, medtem ko ris izumira. In medved? Ta je na desni strani Soče redkost, nas pomiri Toni, pa tudi sicer se bližnjim srečanjem z ljudmi raje izogne.