Toplozračni balon je bil eden od zgodnjih znanilcev industrijske in tehnične revolucije. Kot prva sta ga javnosti leta 1783 predstavila francoska brata Joseph-Michel Montgolfier in Jacques-Étienne Montgolfie. Manj znano je, da je v prvi polovici 80. let 18. stoletja teoretske in praktične poskuse z baloni opravil tudi Goričan Janez Krstnik Pacassi (1758–1818). Ob koncu 19. stoletja je več kot 100 let star izum, ki je bil v 25 kilometrov oddaljeni Gorici že običajen pojav, uspel popolnoma prestrašiti prebivalce Banjšic. Zaradi slabih povezav z večjimi centri, skepse, slabe izobrazbe in nerazumevanja pomena novih izumov so tovrstne novosti prihajale na podeželje počasi ter z zamudo. Morda zato niti ni tako nenavadno, da so prebivalci Banjšic julija 1885 pristanek balona v kraju  označili za konec sveta. 

Edinstven dogodek je z veliko mero hudomušnosti opisal neznani dopisnik v časopisu Soča: „Zrakoplov z napisom St. Peter je dne 5. julija priplul v gore čez Banjšice ter je tam na Bregu prišel k tlom. Napravil pa je mnogo strahu pri ljudeh, ki niso vedeli, kaj pomeni ta prišlec. Menili so nekateri, da vol plava po zraku; drugi, da sod pleše po višini pod obnebjem; tretji so sodili, da zlodej hodi po zraku. Bali so se možje rekoč; sodni dan bo. Ljudstvo se je zbiralo, strahu treslo in jokalo. Prikazen pade na tla, in našel se je srčen mladenič, ki si upa z velikim drogom iti nad to podnebno zverjad. Ali, o gorje! Zrakoplov se pomakne za nagajivcem. V strahu in trepetu se spusti dečko v tek, in marsikaterega oblije mrzel pot. Zdaj pride star možiček ter ljudi reši strahu in negotovosti rekši: to je „luftbalon“, kakeršne po svetu pogosto spuščajo v zrak. Strah se je spremenil v jezo, ki nesrečno prikazen obsodi - raztrga -sežge.“ 

Balon je po vsej verjetnosti ušel s kakšnega javnega dogodka, ki se je odvijal v Gorici, in ga je veter pognal na planoto, kjer je med prebivalci sprožil paniko. Ko so domačini ugotovili, da prišlek s seboj ne prinaša konca sveta, se jih je polastila jeza, zaradi česar balonu ni bilo prizaneseno in je doživel klavrno usodo. 

Viri in literatura:

https://en.wikipedia.org/wiki/Montgolfier_brothers.

Soča, 11. 8. 1882, št. 32.

Soča, 17. 7. 1885, št. 29.

Južnič, Stanislav: Baloni goriškega arhitekta J. K. Pacassija. Goriški letnik : zbornik Goriškega muzeja, št. 42. Nova Gorica : Goriški muzej, 2018, str. 173–192.