Jutro zadnje septembrske sobote je bilo sivo in turobno. Izgledalo je, da bo vsak čas začelo deževati. Toda bolj ko smo se bližali cilju našega izleta, bol je postajalo nebo svetlo in preden smo se pripeljali v dolino reke Mirne je že sijalo toplo jesensko sonce.

Dolina reke Mirne v notranjosti Istre in mesteca, ki čepijo na gričkih, ki se kot osamelci dvigajo iznad doline so zares slikovita. Spoznavanje srednjeveških mestec, od katerih so nekatera obstajala že v času antike, smo začeli na Roču, kjer smo si ogledali srednjeveški obrambni stolp in obrambno obzidje in nadaljevali na Humu, ki je kot najmanjše mesto na svetu vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov. Tako Roč kot Hum sta povezana z Alejo glagolašev s številnimi spomeniki, ki so posvečeni staroslovanski pisavi glagolici, ki sta jo v 9. Stoletju izumila brata Ciril in Metod.

Po kosilu v tipični istrski konobi, kjer so nas razvajali z domačimi dobrotami kot so mineštra z bobiči, fuži in istrske fritule, smo si ogledali Motovun, ki leži na vrhu 277 metrov visoke in zelo strme vzpetine. Današnji Motovun se je razvil na temeljih prazgodovinske utrdbe. Najstarejši del mestnega jedra je obdan s srednjeveškim obzidjem. Mesto leži ob nekdanji železniški progi Porečanka, ki je povezovala Poreč s Slovenijo in Italijo. Danes je Motovun svetovno znan po filmskem festivalu, ki se tu odvija.

Zadnja postaja našega potepanja po Istri je bil Grožnjan, mesto umetnikov in galerij. Po drugi svetovni vojni je število prebivalcev naglo upadlo. Ponovni vzpon je kraj doživel po osamosvojitvi Hrvaške, ko so sem začeli prihajati likovni umetniki in glasbeniki. Poleti se tu odvijajo številniu glasb eni festivali  in druge umetniške prireditve.

Že na poti proti Grožnjanu smo občudovali lep razgled na morje, z mestnega obzidja pa tudi barvit sončni zahod.

Vsak izlet je po svoje lep. Če udeleženci vzamemo seboj veliko dobre volje, kar je pri naših članih že pravilo, potem nas ne zmoti niti slabo vreme niti drobne nevšečnosti, ki se včasih prikradejo zraven.