Občine: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Kanal ob Soči
DANES
23°C
10°C
JUTRI
22°C
9°C
Oceni objavo

Kaj storiti, ko najdemo kadaver (truplo poginule živali) v urbanem naselju ali na prometni infrastrukturi

V zadnjem času se pojavlja vedno več poginjenih, obnemoglih ali na drugačen način poškodovanih divjih ali domačih živali na naših vrtovih, dvoriščih ali cestah. Že sama najdba na pragu bivališča ni prijetna, kaj šele primerno odstranjevanje kadavra. Za zapis smo se odločili zaradi zadnjih dveh primerov najdbe ali celo nezakonitega pokončanja in odložitve dveh kadavrov lisic v naselju Kanal. V obeh primerih so bili pozvani lovci, da zadevo počistijo in odstranijo kadavre.

Najprej je potrebno razjasniti nekaj nedvoumnih, zakonsko določenih odgovornostih glede divjih živali. Lovci se ne bomo spuščali v odgovornost do domačih živali.

Lovska družina Kanal ima z lastnikom divjih živali, prosto živeče živali - divjad so državna lastnina, sklenjeno koncesijsko pogodbo za upravljanje z loviščem št. 1201 (lovišče Lovske družine Kanal), ki obsega nekaj manj kot 6000 hektarov lovne površine. V to površino ne spadajo  državne in občinske ceste, železniška infrastruktura, reka Soča in vsa urbana naselja v katastru lovišča št. 1201. Za upravljanje z loviščem mora lovska družina, po koncesijski pogodbi, plačati vsako leto državi  5 400,00€ koncesije, da lahko po letnem načrtu, ki ga zopet določi država, odvzame iz lovišča približno 220 parkljastih divjadi in nekaj deset malih zveri (kuna belica, jazbec, lisica).

Sedaj, ko nam je jasno, kje se konča odgovornost in pristojnost lovcev, se pojavi vprašanje, kdo pa je tisti, ki je dolžan odstraniti kadavre povoženih, poginulih ali kako drugače pokončanih živali. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ima v svojem resorju to zelo lepo urejeno. To so tako imenovane higienske službe, ki so dolžne brezplačno in varno ostraniti kadavre domačih ali divjih živali, ki se nahajajo na prej omenjenih lokacijah, ki niso lovne površine. Svojo odgovornost nosi tudi lokalna skupnost in civilna zaščita, ki je tudi zakonsko odgovorna za varno okolje in zaščito ljudi. Na lovnih površinah pa morajo kadavre divjadi varno odstraniti lovci in lovski čuvaji.

Ko naletimo na kadaver, se ga v nobenem primeru ne dotikajmo z golimi rokami, torej ne brez zaščitnih rokavic. Najprej je potrebno na pogled ugotoviti vzrok nastanka kadavra. Na pogled se da ugotoviti, ali je vzrok mehanska poškodba (povoz, strelna rana, velike zveri, psi, utopitev, zadušitev ali druga odlika poškodbe), ki je vzrok pogina. V kolikor ne ugotovimo poškodb, moramo takoj pomisliti na bolezen. V teh primerih moramo postati še bolj previdni. Kadaver moramo brezpogojno odstraniti in spraviti v primerno embalažo, tako da preprečimo nadaljnje stike z okoljem in drugimi živimi bitji. O najdbi in nahajališču spravljenega kadavra obvestimo Republiški center za obveščanja (RECO) na telefonsko številko 112 ali higiensko službo na številko 040 618 706. S tem je naloga in odgovornost najditelja tudi zaključena. Nikakor ne smemo kadavra neodgovorno odvreči v smetnjak, na druga odlagališča odpadkov ali ga prezreti.

Neodgovoren in nedopusten primer je, ko je najditelj kadavra lisice le to odstranil iz kokošnjaka in jo odvrgel na smeti za zidom. Vsekakor se dotični ni zavedal možnih posledic zanj kot storilca kaznivega dejanja (ogrožanje zdravja ljudi) in sama sreča je, da vzrok pogina lisice ni bila bolezen ali celo steklina, kajti v tem primeru se zgodba ne bi končala srečno, kot se je.

Steklina je virusna bolezen, ki prizadene osrednji živčni sistem in povzroča hude živčne znake. Je ena najstarejših poznanih zoonoznih bolezni, ki se prenaša z živali na človeka in obratno. Običajno  se prenaša, ko okužena žival ugrizne, opraska drugo žival ali človeka. Za steklino lahko zbolijo vsi sesalci in je še danes neozdravljiva bolezen.

Kako preprečiti okužbo s steklino?  Najučinkovitejši in edini način v boju zoper steklino je cepljenje proti steklini (psov, mačk ...) ter nastavljanje vab izven urbanega območja prostoživečim zverem, s hkratnim izvajanjem drugih strogih veterinarskih ukrepov (registracija vseh psov, nadzor potepuških psov in mačk …). Pomembna je tudi primerna osebna zaščita ter odgovorno ravnanje s kadavri. Slovenija je izpolnila pogoje za razglasitev države proste stekline, kar pomeni, da ni zabeleženih novih okužb z boleznijo stekline. Ostala pa bo vse dotlej, dokler se bodo izvajali preventivni ukrepi, za kar pa moramo predvsem poskrbeti sami. Zadnji registrirani primer kadavra lisice, okužene s steklino, smo na našem področju zabeležili v zaselku Bizjaki pri Levpi leta 2008, s tem pa še nimamo nobene garancije, da je pri nas ni, zato previdno z kadavri, potepuškimi psi in mačkami. To, da se manjše zveri vedno bolj približujejo urbanim naseljem in ljudem, ni izključno vzrok v boleznih. Vedeti moramo, da se z velikim povečanjem števila zavarovanih velikih zveri širi tudi njihov teritorij in od tam izpodrivajo manjše zveri, kot so lisice. Živali so dosti bolj prilagodljive in manj se bojijo bližine človeka kot volka ali šakala. Zaradi državne politike do velikih zveri je pričakovati pogostejša srečanja z lisicami, kunami v okolici domov kot do sedaj.

Kako živeti z realno sedanjostjo?

Ne dotikajmo se kadavrov brez zaščitnih sredstev.

Kadaver spravimo v primerno embalažo, da preprečimo nadaljnji stik z okolico.

Pokličimo na telefonsko številko 112 ali higienika na 040 61 87 06.

Izogibajmo se stikom z divjimi živalmi, ki se nenormalno obnašajo (so neboječe, agresivne, se okoli gobčka slinijo, iščejo vodo, se ne umaknejo pred človekom …).

Izogibajmo se stikom z mačkami in psi, ki jih ne poznamo in so zanemarjeni.

Ne dotikajmo se z golimi rokami odvrženih vab za cepljenje lisic. Če jo najdemo v bližini hiš, jo z rokavicami odstranimo in odnesemo v bližnji gozd. Če po nesreči pride vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano, moramo to mesto takoj dobro sprati z milnico in vodo ter čim prej poiskati zdravniško pomoč.

K zapisu prispevka sta nas spodbudila zadnja dva primera najdbe lisic v našem kraju in neodgovorno ravnanje obeh najditeljev kadavrov ter miselnost: ''Vi morate počistiti pred mojim pragom.'' Mi pa dodajamo: ''Vsak naj počisti svoje in vsi smo najprej odgovorni za svoje zdravje ter zdravje drugih.''

Spoštovani, lahko smo bili nekoliko ostri, vendar dajmo si naliti čiste vode, preden bo prepozno.


Lovski pozdrav Lovske družine Kanal

Oglejte si tudi