Daleč nazaj segajo prvi zametki ribiške športne dejavnost v naših krajih. Sprememb organiziranosti, hotenj in želja, vplivov na sedanje stanje voda, pogledov v preteklost in truda za ohranitev vodnega življa je bilo veliko.

Nekatere dejavnike je pogojevala politika, druge stroka, okoljske spremembe, posegi v naravno okolje in ne nazadnje tudi sami ribiči. Veliki večini članom ribiških družin ni najpomembnejše uloviti ribo. Dobro se zavedajo, da je to zadnje dejanje življenja ribe. Najpomembnejše plemenito dejanje tega športa je nedvomno ohraniti naravo, vodno floro in favno našim zanamcem. V vseh primerih to ni mogoče. Žrtve razvoja so in bodo. Truditi pa se velja kolikor je le mogoče. Najtežje bi bilo slišati očitke; kaj pa ste naredili.  Danes poglejte kaj ste nam zapustili. Vaše nedavne športne dejavnosti ni. Nam je ostal le zapisan spomin na vaše lepe sprostitvene dneve ob vodi…

Ribiška družina SOČA si je prizadevala v vsem času svojega obstoja za najvažnejše poslanstvo. Ohraniti naravo in spodbujati športni duh članov.

Članstvo Ribiške družine SOČA se je zaveda težke naloge. Kraljica jadranskega porečja Soška postrv je ogrožena. Grozi ji izumrtje. Kaj in kako ukrepati ni dvoma. Odločitev omejitve ulova in umetna vzreja sta bili prava pot.

Znanja ni bilo. V takšnih razmerah je bil izhod iskanja znanja o umetni vzreji soške postrvi. Napor ni bil zaman, kajti že naslednje leto je pričela delati valilnica RD SOČA v Solkanu. Prav ta valilnica je dolga leta oskrbovala z mladicami soške postrvi sosednje ribiške družine, predvsem pa Ribiško družini Tolmin. Valilnica deluje tudi dandanašnji in zadovoljuje potrebam vlaganja, skladno z gospodarskem načrtom. Naravni vodni izvir s primerno temperaturo vode ob budnem očesu in znanju ribogojca je osnova odličnih rezultatov vzreje.

Člani Ribiške družine so ob lepem vremenu priredili društveni ribolov in člansko druženje. V kraju pod Prilesjem ob Soči so se povabilu odzvali predsednik Zveze ribiških družin Slovenije in zastopniki številnih Ribiških družin in organizacij, ki z družino sodelujejo.

Kar nekaj govornikov je v slavnostnem govoru čestitalo jubileju in niso pozabili poudariti prizadevanj k ohranjanju narave in okolja čudovite reke Soče. Dosedanji posegi z gradnjo jezov, onesnaženji, vsakovrstnimi odpadki odvrženimi v neprimerne kraje so globoke rane v enkratni biser iz katerega živimo. Podpiramo vse organizacije, društva, ki se trudijo da bi poleg flore in favne, čisti zrak dihali ljudje. Davek, ki so ga, in še vedno plačujejo ljudje tega kraja je prevelik.  

Govorniki so opisali dolgo pot delovanja družine od vseh njenih začetkov do današnjih dni.

Besede pesnika Simona Gregorčiča iz pesnitve Soči »Krasna si bistra hči planin« so velevale poseben poklon reki. V slavnostnem govoru ni bilo skoraj nič pozabljenega. Obujen je bil spomin na nekatere žal že pokojne člane in na njihov prispevek delovanju družine.

Soča, tu mislim na reko Sočo, je pritegnila že marsikaterega pohodnika, turista, slikarja, fotografa, pa tudi filmarja. Film »Trenutek reke« avtoric, ki sta znali s pravim občutkom prikazati reko in ljudi ob njej tako, kot jo čutijo umetniki. Pa se nista ustavili le tu. Pred leti sta v Podgori izpeljali Dan Soče. Na prostem simpoziju smo govorili o reki v slovenskem in italijanskem jeziku in o marsičem. » DAN SOČE« naj postane sinonim truda v ohranjanju narave.

Ob Soči, v avgustu 2023                                                                                Marjan Velišček