Valentinu Staniču, ki se je rodil 12. februarja 1774 v Bodrežu pri Kanalu, smo ponovno posvetili ta, že 23. tradicionalni pohod, njegovi genialni osebnosti, v kateri je bilo združeno vse najboljše; od pesnika do pisatelja, tiskarja, prevajalca, učitelja in vzgojitelja, duhovnika in zdravnika, kmetovalca in rokodelca, fizika in zemljepisca, planinskega pisatelja in velikega ljubitelja narave, ustanovitelja gluhonemnice, društva proti mučenju živali in ne nazadnje tudi odličnega prvega športno, pustolovskega in raziskovalnega alpinista v vzhodnih Alpah. Uvrščal se je v sam vrh takratne evropske in svetovne alpinistike, bil je samohodec, brez spremstva vodnikov, prvopristopnik, leta 1800 z vzponom na Grossglockner ali Veliki Klek v Avstriji, istega leta tudi Watzmann v Nemčiji, kasneje pa še na več vrhov, med njegovimi vzponi, za nas pomemben, ki izstopa, najdražji in izraziti – Triglav, na katerega se je povzpel leta 1808 in mu z barometrom izmeril višino, kakor tudi drugim vrhovom.
Pohod se je pričel ob 6.00 do 9.00 v Solkanu in je potekal po celem grebenu Sabotina do Vrhovelj v Goriških Brdih, preko Korade v Kanal. To pot so pohodniki, zmerno in brez dolgih postankov prehodili v 8 urah ( cca 30 km). Poleg tega sta bili pripravljeni še dve krajši varianti po 4 ure zmerne hoje s začetkom v Solkanu, prek grebena Sabotina in do Vrhovelj, ter druga z Vrhovelj preko Korade v Kanal, torej za vsakega smo poskrbeli in mu dali možnost, da se po svojih željah in zmožnostih našega pohoda lahko udeleži ter z avtobusnimi prevozi pripeljali pohodnike do vseh točk štarta in nazaj. Tako so na pohod prišli pohodniki iz cele Slovenije, tujine, pa tudi, kot vsako leto, učenci OŠ Deskle, OŠ Kanal in vrtec Kanal.
Jutro v Solkanu je bilo malce vetrovno in malenkost hladno,vendar nebo, v katerega smo se občasno zazrli ni kazalo nič slabega, ravno obratno, bilo je brez oblačka in tam zadaj se nam je polagoma že začel smejati sonček, pohodnike pa je na grebenu Sabotina ohlajal prijeten vetrič z najlepšimi pogledi daleč naokrog od gora pa do morja, navzdol se, z vso svojo eleganco vije naša modro zeleno lepotica Soča. Začarani od njene lepote in lepote naših Julijskih Alp, Zahodnih Julijskih Alp v Italiji, Dolomitov, Karnijskih Alp.. Kaninskemu pogorju, Banjški planoti do bleščečega morja na drugi strani, so pohodniki spojili s prijetnim druženjem in klepetom na poti, z novimi poznanstvi, nasmeški na obrazu, zadovoljstvom in srečo. Na Sabotinu, Vrhovljah in Koradi smo pohodnikom priskrbeli tudi čaj in jim dan polepšal še zvoki iz frajtonerce, da so z lažjim in bolj poskočnim korakom prišli na cilj našega pohoda, do Kontrade, kjer jih je čakala odlična jota s klobaso in kulturna prireditev s podelitvami priznanj za pohode v različnih kategorijah. Prav na koncu smo nazdravili še s Penečo Rebulo, katero vsako leto planinskemu društvu Valentin Stanič Kanal podar
Pohod se je pričel ob 6.00 do 9.00 v Solkanu in je potekal po celem grebenu Sabotina do Vrhovelj v Goriških Brdih, preko Korade v Kanal. To pot so pohodniki, zmerno in brez dolgih postankov prehodili v 8 urah ( cca 30 km). Poleg tega sta bili pripravljeni še dve krajši varianti po 4 ure zmerne hoje s začetkom v Solkanu, prek grebena Sabotina in do Vrhovelj, ter druga z Vrhovelj preko Korade v Kanal, torej za vsakega smo poskrbeli in mu dali možnost, da se po svojih željah in zmožnostih našega pohoda lahko udeleži ter z avtobusnimi prevozi pripeljali pohodnike do vseh točk štarta in nazaj. Tako so na pohod prišli pohodniki iz cele Slovenije, tujine, pa tudi, kot vsako leto, učenci OŠ Deskle, OŠ Kanal in vrtec Kanal.
Jutro v Solkanu je bilo malce vetrovno in malenkost hladno,vendar nebo, v katerega smo se občasno zazrli ni kazalo nič slabega, ravno obratno, bilo je brez oblačka in tam zadaj se nam je polagoma že začel smejati sonček, pohodnike pa je na grebenu Sabotina ohlajal prijeten vetrič z najlepšimi pogledi daleč naokrog od gora pa do morja, navzdol se, z vso svojo eleganco vije naša modro zeleno lepotica Soča. Začarani od njene lepote in lepote naših Julijskih Alp, Zahodnih Julijskih Alp v Italiji, Dolomitov, Karnijskih Alp.. Kaninskemu pogorju, Banjški planoti do bleščečega morja na drugi strani, so pohodniki spojili s prijetnim druženjem in klepetom na poti, z novimi poznanstvi, nasmeški na obrazu, zadovoljstvom in srečo. Na Sabotinu, Vrhovljah in Koradi smo pohodnikom priskrbeli tudi čaj in jim dan polepšal še zvoki iz frajtonerce, da so z lažjim in bolj poskočnim korakom prišli na cilj našega pohoda, do Kontrade, kjer jih je čakala odlična jota s klobaso in kulturna prireditev s podelitvami priznanj za pohode v različnih kategorijah. Prav na koncu smo nazdravili še s Penečo Rebulo, katero vsako leto planinskemu društvu Valentin Stanič Kanal podar
i župan Občine Brda, Franc Mužič.
Pohod smo zaključili s pozdravom pohodnikom in željo po srečnih poteh v gorah ter z zahvalo generalnemu sponzorju županu Občine Kanal Andreju Maffiju ter vsem, ki so sodelovali in nastopali v kulturnem programu: pevski zbor Kazimirja Nanuta, pod vodstvom Klemna Nanuta, OŠ Deskle, na trobento Markič Nejc, na harmoniko Pia Likar in naš gost, slavnostni govornik Gregor Rupnik, predsednik MDO Posočje, predstavnik Planinske Zveze Slovenije.
Bil je čudovit dan. Dan, ko se vsi delci najdejo med seboj in se združijo v neizmerno lepo celoto in tako naj ostane za vedno…Valentin Stanič bi bil na to ponosen …
Pohod smo zaključili s pozdravom pohodnikom in željo po srečnih poteh v gorah ter z zahvalo generalnemu sponzorju županu Občine Kanal Andreju Maffiju ter vsem, ki so sodelovali in nastopali v kulturnem programu: pevski zbor Kazimirja Nanuta, pod vodstvom Klemna Nanuta, OŠ Deskle, na trobento Markič Nejc, na harmoniko Pia Likar in naš gost, slavnostni govornik Gregor Rupnik, predsednik MDO Posočje, predstavnik Planinske Zveze Slovenije.
Bil je čudovit dan. Dan, ko se vsi delci najdejo med seboj in se združijo v neizmerno lepo celoto in tako naj ostane za vedno…Valentin Stanič bi bil na to ponosen …
Zapisala: Katja Žagar, vodnica PD Valentin Stanič Kanal, 2.4.2016
