Tekst: Majda Markič

Prostor za naša srečanja so postali prostori nekdanje osnovne šole Lig. Že takoj na začetku smo se povezali z društvom Karitas in se dogovorili, da bomo izdelali velikonočne voščilnice za starejše. Pri tej delavnici smo preizkusili naše sposobnosti, znanje in spretnosti, saj smo jih naredili kar petdeset.

Med lanskoletnimi prvomajskimi počitnicami smo se bali, da nam bo dolgčas, zato smo medse povabili gospo Emilijo Pavlič, ki je vodila »Kuharsko delavnico in svetovalnico za otroke in odrasle«. Otroci so oblikovali iz testa, odrasle pa je poučila o zdravi hrani, primerni tudi za najmlajše. Vsi udeleženci smo bili navdušeni in bili enotni, da smo se marsikaj novega še naučili.

Ob koncu šolskega leta, smo za starejše izdelali skledice iz das mase, jih lično zavili in jim jih podarili na skupnem srečanju. Za popestritev popoldneva smo jim tudi zapeli.

Poleti smo obiskali našo najstarejšo župljanko Cilko Mugerli iz Markičev. Šteje že častitljivih 98 let, a se ji leta prav veliko ne poznajo. Upam si trditi, da ima boljši spomin, kot marsikdo izmed nas. Pripovedovala nam je o norčijah, ki sta jih počeli skupaj s sestro, ko sta bili še mladi. Kar težko smo se poslovili od nje in ji zaželeli še veliko zdravja in zadovoljnih let.

Septembra smo se začeli pripravljati na praznik kostanja pri katerem smo tudi želeli sodelovati. Takrat smo ugotovili, da nas je zelo malo in smo zato medse povabili še naše najmlajše, in sicer triletne otroke. Program sem prilagodila otrokom, njihovi starosti in sposobnostim. Plesali in peli smo narodne pesmi in se predstavili z domačimi hišnimi imeni, ki jih hočemo čim dlje ohraniti. Oceno, kako smo se odrezali prepuščam gledalcem, mi smo bili zelo zadovoljni.

Ne smemo pozabiti niti slikarske delavnice s slikarjem Adrianom Velussijem, ki smo jo kot društvo organizirali teden dni pred praznikom kostanja. K delavnici smo povabili otroke iz osnovnih šol Kanal, Deskel ter Prepotta iz sosednje Italije. Vse slike, ki so jih otroci slikali pod vodstvom njihovih mentorjev iz osnovnih šol smo razstavili. Otvoritev je bila prav na praznik kostanja, kjer smo najboljše slike tudi nagradili. Delavnico so vsi pozitivno sprejeli in doživljali. Prav zato smo mnenja, da nam takih srečanj zelo manjka in so dobrodošla tudi v prihodnje.

Jeseni so naše domove krasile prav posebne buče. Na eni naših delavnic smo jih namreč okrasili z naravnim materialom in verjemite mi, nastale so prave male umetnije.

Naša srečanja nismo obogatili samo materialno ampak tudi duhovno. Odločili smo se, da bomo za našega nekdanjega duhovnika Silvija Čibeja naredili prav poseben Marijaceljski kolač. Nekega toplega popoldneva smo se zbrali in obiskali naše kapelice in cerkev. Med potjo smo molili, peli in brali zgodbice iz Mavrice. Pot smo začeli in zaključili v župnišču in naš kolač podarili kot duhovno podporo duhovniku Silviju ob njegovi obletnici maševanja.

In že je bil tu advent. Zaradi stiske s časom, smo se odločili, da bi izdelali venčke iz slanega testa, če hočemo da jih bomo lahko obdržali ves advent. Kako so otroci uživali, ko so mečkali in oblikovali testo. Ko smo jih posušili v peči, smo jih še dokončno okrasili s trakovi, svečkami in ostalim okrasjem. Pri tem so otroci pokazali zelo veliko izvirnosti, samostojnosti in željo po ustvarjanju.

Pa našega dela in ustvarjanja še ni bilo konec. Zopet smo se povezali s Karitasom in za starejše ob koncu leta izdelali prav posebne balončke za novoletno jelko.

Ampak vsega lepega je enkrat konec, in prav tako je prišel tudi konec leta, ki smo ga zaključili z zimsko pravljico o dobrem snežaku, po kateri si je vsak otrok okrasil in izdelal balonček tudi zase.

Otroci zelo radi prihajajo na delavnice, saj se vedno kaj novega naučijo, med seboj se spoznavamo, si pomagamo, predvsem pa družimo. Preprosto: Mi 'mamo se fajn.