Ob koncu lanskega leta je gospa Tanja Oblak povabila kar tri klekljarice iz naše klekljarske skupine − poleg mene še Jadranko Štimac in Marijo Erce − k sodelovanju pri projektu, s katerim smo klekljarice Društva upokojencev Kanal počastile 25. obletnico slovenske samostojnosti. Z velikim veseljem smo se priključile skupini 25 klekljaric iz petindvajsetih slovenskih mest. Iz klekljanih koščkov, ki jih je nato skupaj sešila gospa 
Tanja, ki je sklekljala tudi grb, je nastala klekljana slovenska zastava dimenzij 2 x 1 meter. Da je zasijala v vsej svoji lepoti, je bilo potrebnih kar šest mesecev in približno 1400 ur učinkovitega dela.

V domiselno izdelani instalaciji bo prepotovala Slovenijo in jo bo mogoče videti ob različnih prireditvah na čast srebrni obletnici naše samostojnosti (njeno pot lahko spremljate na spletni strani gospe Tanje Oblak). Svoje potovanje je začela 18. 6. 2016 na Brezjah, me pa smo jo prvič videle v živo 25. 6. 2016 v Predsedniški palači v Ljubljani, kamor smo bili povabljeni vsi sodelujoči. Dogodek, ki ga zlepa ne bomo pozabili.

Ko z očmi božaš prelepo čipko, ki je nastala, veš, da so bile ure dela dobro vložene. Kam so potovale misli, ko smo bile sklonjene ob klekljarski buli in poslušale potrkavanje klekljev? Morda smo si poskušale narisati podobo končnega izdelka, tekmovale s časom, ki je vse prehitro polzel skozi prste? Gotovo največjo motivacijo je imelo zavedanje, da pod našimi prsti nastaja nekaj posebno dragocenega – naša lepa zastava! Mogočen simbol povezovanja in domoljubja je skrit v njej, zato je prav, da se ji priklonimo in globoko v srcu najdemo prav posebno »kamrico« zanjo. Koščki, ki vsak posebej niso bili nič posebnega, so združeni in tesno povezani postali primerno darilo naši dragi domovini.

Besedilo: Nevenka Malnič