Svetoletno fantovsko romanje na Marijino Celje je 16. avgusta 1925 organizirala Prosvetna zveza iz Gorice kot duhovno obnovo za fante. Shod se je odvijal v času, ko je fašizem zatiral slovensko besedo in pesem, zato je poleg verskega imel tudi rodoljuben pomen.  Pri glavni slovesni maši je takrat prepeval zbor Mladika iz Gorice, ki ga je vodil Lojze Bratuž. V spomin na njegovo prisotnost na Marijinem Celju je bila že ob petdesetletnici dogodka v cerkvi postavljena spominska plošča.   

Praznovanje na Marijinem Celju se je v soboto začelo s sveto mašo, ki jo je vodil upokojeni koprski škof msgr. Jurij Bizjak. Domači zbor, ki je prepeval med mašo, je izvedel tudi dve Bratuževi pesmi.

Tržaški profesor Tomaž Simčič je v svojem govoru po maši opisal osebnost Lojzeta Bratuža, slovenskega mučenca, ki so mu fašisti, zaradi njegove zvestobe slovenski besedi in pesmi, dali piti strojno olje in je umrl za posledicami zastrupitve. Prof. Simčič je poudaril: »Lojze Bratuž je še danes eden od simbolov primorske ljubezni do lastnega naroda in jezika in upora proti narodnemu zatiranju.« V govoru je opisal tudi utrip življenja na Goriškem v času vzpona fašizma, vpliv duhovščine na ohranjanje slovenskega jezika ter delo in prizadevanja številnih pomembnih osebnosti v ohranjanju vere, rodoljubja in narodne zavesti.

Za shod na Marijinem Celju prof. Simčič pravi, da »je bil tako ena zadnjih slovenskih javnih manifestacij, na katerih sta se lahko slovenska beseda in pesem razlegali brez restrikcij, brez strahu, da se od nekod prikaže policijski agent in shod razpusti ali pa da organizatorje odpelje na zasliševanje…«. Na njem se je po zapisih v glasilu Naš čolnič zbralo okrog 1000 fantov.

To množico fantov so na obhajanju 100-letnice simbolično predstavljali moški zbori in skupine, ki so zapeli v nadaljevanju programa. Nastopili so Nonet Brda, Mopz Kazimir Nanut iz Kanala, skupina Keraboma z Mosta na Soči, Mopz Lipa Ravnica, Mopz Srečko Kumar Brda, PAZ Vinko Vodopivec in Slovenski oktet. Njihov nastop je povezovala recitirana poezija pesnice Ljubke Šorli, žene Lojzeta Bratuža. Vsi zbori in skupine, ki so se jim pridružili tudi nekdanji pevci PAZ Vinko Vodopivec, moški del župnijskega zbora iz Šempasa in moški del domačega zbora, so ob koncu skupaj zapeli Slovenec sem, Kraguljčke v priredbi Lojzeta Bratuža in Pobratimijo. Združeni zbor 120 pevcev je vodil dirigent Jakob Barbo.

V cerkvi je bila ob tej priložnosti postavljena razstava zapisov, rokopisov in fotografij Lojzeta Bratuža in njegovega brata Joškota, ki jo je pripravil Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, in bo na ogled do 14. septembra.

Dogodek je v soboto na Marijino Celje skupaj z nastopajočimi pevci privabil okoli 500 ljudi. Domačini so pokazali, tako kot pred 100 leti njihovi predniki, svoje gostoljubje in zbrane prijazno gostili še dolgo potem, ko je sonce zašlo za hribovjem Slovenske Benečije. 

Metoda Humar