G. Pustu Deskljanskemu v slovo …

Z vsakim novim krogom našega kamna okoli Sonca pride tudi čas preganjanja zime iz dežele. Čeprav ta letos ni bila kaj prida, smo se razveselili pomoči gospoda Pusta pri tej nadvse pomembni dejavnosti. Mogoče bo kdo mnenja, da je bil pri svojem poslanstvu tokrat neuspešen in da je prav, da ga je navsezadnje doletela bridka smrt. A večina nas dobro ve, da je tudi letos svoje delo v celoti opravil in je pomlad tik pred vrati.

Letos je Deskle obiskal v športni preobleki. Pripeljal je košarkarski koš in žogo ter naše evropske prvake, Dragića, Dončića, Randolpha in druge junake velike zmage, ki so mu poleg z natančnimi rokami pomagali zimo preganjati tudi z igranjem pustnih poskočnic. Na poti k novi zmagi nad mrzlo četrtino leta so jim bile v pomoč še POM-POM girls TINCE, ki so neumorno plesale in spodbujale pustno povorko. Žal smo iz dobro obveščenih virov izvedeli, da so iz krasnega novega Hollywooda že prejeli pismo ogorčenja, češ da mladenke v vlogi plesalk niso več v skladu z vrednotami današnjega sveta. Šušlja se že, da bodo njihovo mesto na prihodnjem košarkarskem prvenstvu zasedli POM-POM boys TATKOTI. 

Po dolgih letih je v Deskle pripeljal sedmo umetnost. Na velikem platnu se je odvrtela ameriška klasika z motorno žago in obilico krvi ter razmesarjenih udov … Pa tudi vonja po »mišeli« iz Huskvarnine klasike ni manjkal. Čeprav so obiski kina v Desklah zadnja leta redek privilegij, kulturna dejavnost v kraju še naprej dobro cveti. Teden kulture prav ta čas obeležuje abrahama, tudi za pusta nepogrešljiva pleh muzika je lani obeležila 65-letnico delovanja, MePZ Jože Srebrnič pa 40-letnico. Še vedno imamo kakovosten gledališki abonma, zadnje čase pa nekatere občinske proslave popestrijo tudi klavirski recitali goriškega amaterskega glasbenika, ki si je nadel umetniško ime LUCKY GIULIANO. Da pa Deskle ne prevzamejo povsem kulturnega primata v občini, skrbi gledališče kanalskih komikov, ki skrbi za smeh na vsakomesečnih predstavah v občinski stavbi. Ker so slednje sicer namenjene le ožjemu občinstvu, se jim drugi lahko nasmejemo ob poslušanju posnetkov na občinski spletni strani.

Tudi letos v pustni povorki ni šlo brez zelenjavne udeležbe. Po lanskem protestnem nastopu korenja, ki mu je grozilo, da bo ostalo brez prostora na plodnih njivah Gorenjega Polja, so letos svojo priložnost za trajno naselitev v tamkajšnjih prihodnjih rastlinjakih skušale zlobirati plodovke oziroma dandanes vse popularnejši čiliji. Prijavili so se na občinski razpis za izgradnjo namakalnega sistema. Ker pa gre za navezo, ki prihaja iz eksotične Mehike in južnjaške Kalabrije, se lahko upravičeno vprašamo, kako čisti so njihovi nameni z našo dragoceno vodo. Čeprav nas resda lahko tolaži dejstvo, da jo imamo sedaj kot pravico vpisano v ustavi.

V naši vasi pa se ne vlaga le v kmetijstvo, pred bližajočimi volitvami je v akciji tudi vselej popularni asfalt. Tako so se pusta na prosto soboto udeležili tudi vsi najpomembnejši akterji dveh največjih deskljanskih gradbišč, Rodežanskega logističnega vozlišča ter Globenskega trotoarja s pripadajočimi spremljajočimi objekti in zelenicami. Ker je lov na roke v gradbeništvu vedno aktualen, so semaforji in prometni znaki tudi na pustno soboto poskrbeli za prometne zastoje in obilne zamude vseh nesrečnih mimoidočih. Vseeno moramo poudariti posebej razveseljivo dejstvo, na katero nas je opozorila barvita občinska revija Most. Število nočitev se je v naši občini v letu 2017 povečalo za kar 1182. Ker to pomeni le 5,5-% zasedenost naših prenočitvenih kapacitet, lahko zaključimo, da gre povečanje na račun poslabšane pretočnosti naših cest in ne izboljšane turistične ponudbe. Občina Kanal je pač ravno na polovici poti med Tolminom in Novo Gorico in nekje je treba prenočiti na tej dolgi poti.

Povsem pričakovano so nas obiskali TROLLI. Nič čudnega, če vemo, da je trolanje ena najpogostejših človeških prostočasnih dejavnosti v današnjem času. Če malček pomislimo, tudi v naši občini nismo imuni na trolanje. Tako to moderno dejavnost, ki se spretno skriva za mitološkim imenom, uporabljajo tako lokalni politiki kot tudi lokalni podjetniki oziroma bolje rečeno lokalni podjetnik. Prvi nas bodo smrti Pusta navkljub spravljali ob živce še kar globoko v jesen, drugi pa … ja … vsaj dokler bodo sive starešine evropske dovoljevale pečenje na odprtem ognju.

Dragi Pust, kot tipični predstavnik iz vrst športnikov v naši občini je svoje poslanstvo opravljal polprofesionalno, v klubu z neobstoječimi financami in vodstveno strukturo in z imenom podjetja pokrovitelja, pri katerem je sicer na jutranji smeni služil svoj vsakdanji kruh. In usoda je hotela, da ga je prav ta položil k prezgodnjemu večnemu počitku. Umrl je nenadoma, za posledicami srčne kapi, ki ga je doletela ob prejemu januarske plačilne liste. Ta je bila tokrat krajša, zaradi daljšega kolektivnega dopusta, in žal prekratka celo za njegovo močno športno srce. Zato smo ga v sredo prepustili večnosti, ki bo trajala natanko leto dni, ko se ponovno srečamo. 

Dragi Pust, hvala ti za obisk in vso pomoč, ki si nam jo nudil. Naj ti bodo valovi Soče lahki.

Besedilo: Danijel Konjedic