Vsako zadnjo nedeljo v avgustu so se verniki zbirali na Koradi pri sv. Genderci. Letos je bilo na sončno nedeljo še posebej slovesno, saj je cerkvica doživela prenovo notranjosti in zunanjosti. Številni verniki iz različnih župnij kanalske, briške in novogoriške občine so bili deležni blagoslova. Župniki iz domače liške in okoliških župnij so maševali oziroma prisostvovali pri obredu.

Dekan Aleš Rupnik je v pridigi poudaril, da »svetišča, kjer so se naši predniki zbirali pri molitvi niso le kulturna, umetnostna in zgodovinska dediščina, ampak predvsem duhovna dediščina. Ker pa v teh krajih ne živi več dosti ljudi, smo lahko hvaležni vam, ki živite v tem okolju, da ste to cerkvico tako lepo obnovili…«.

Akcijo prenove so sprožili Vrtačani, saj je zob časa cerkvico že vztrajno najedal. Zahvaljujejo se župniji Marijino Celje in vsem župnikom, ki bdijo nad cerkvico, predvsem pa vsem tistim, ki so pri obnovi pomagali.

Cerkvica na Koradi stoji sredi povezovalne poti treh velikih svetišč Svete gore, Marijinega Celja in Stare gore. Zgrajena je bila v 16. stoletju, v 1. svetovni vojni porušena, med obema vojnama pa obnovljena na starih temeljih ladje s prezbiterijem in na novo zgrajenim zvonikom z vhodno lopo. Zapis na manjšem zvonu iz leta 1993 se glasi: »V rodni deželi sem Gertruda, Slovencem Jerica lepše zveni. Stoletja tu na Koradi kraljujem, v srcu združujem sever in jug, z vedro milino sem se priljubila, kar sveta Genderca pravijo mi.«

Sv. Jedrt (Jedert) je živela v 7. stoletju v Belgiji. Bila je hčerka dvornika frankovskega kralja. Zgodaj se je zaobljubila devištvu, vstopila v samostan in postala opatinja. Upodobljena je s temno redovno obleko in opatsko palico. Je zavetnica vrtnarjev, kmečkih opravil, poljskih in travniških sadežev, proti mišji in podganji nadlogi (zato je včasih ob njej upodobljena miš – simbol hudobnega duha, ki ga je premagovala).

V Kanalski občini, ki obsega številne župnije, zasledimo predvsem podružnične cerkve, ki nosijo imena nekoliko manj znanih oz. manj številčnih zavetnikov na Slovenskem. V Paljevem nad Plavami je cerkvica sv. Kvirina, v Prelesju znamenita gotska cerkev sv. Ahacija (Ahaca), na Goljevici cerkvica sv. Volbenka, v Britofu sv. Kancijana, na Ligu pa tudi cerkev sv. Zenona.