Vzadnjem obdobju se je zgodilo večje število prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih udeleženci niso bili pripeti (kar polovica letos umrlih voznikov in sopotnikov v vozilu).
Zato na AVP vse udeležence v prometu ponovno pozivamo k dosledni uporabi zaščitnih sredstev, med katerimi je tudi varnostni pas, ki dokazano zmanjšuje tveganje za poškodbe in tako lahko prepreči najhujše posledice prometnih nesreč.
Varnostni pas je že desetletja sinonim varnosti v vozilu, a kljub temu podatki Policije kažejo, da kar polovica letos umrlih voznikov in potnikov v vozilih ni bila pripeta. V letu 2025 je Policija obravnavala že skoraj 15.000 kršitev zaradi neuporabe pasu, kar je zaskrbljujoče.
✅ Pravilna uporaba varnostnega pasu zmanjša tveganje
za smrtne poškodbe pri čelnem trku za do 60 % na prednjih sedežih in do 44 % na
zadnjih sedežih (EU, 2024).
✅ V Sloveniji sicer kar 95,4 % potnikov uporablja
varnostni pas, a pri potnikih na zadnjih sedežih je odstotek še vedno precej
nižji – 85,6 % (Trendline 2024).
✅ Pri tem velja poudariti, da varnostne zračne
blazine niso nadomestek, temveč dopolnitev delovanja pasu.
V sodobnih vozilih pasovi vsebujejo napenjalnike in omejevalnike sile, zato je pravilna namestitev ključna. Zgornji del pasu naj poteka preko rame (ne čez vrat), spodnji pa tesno preko bokov – nikakor preko trebuha.
➡️ Vzglavnik naj bo v višini vrha glave ali ušes, sedežni položaj pa vzravnan, da preprečimo zdrs pod pasom (učinek “submarining”).
Varnostni pas je vaš prvi varnostni sistem v vozilu – zato se (pravilno) pripnite vedno in povabite k temu tudi sopotnike.
Več strokovnih informacij in priporočil preberite v celotnem prispevku 👉
🔗 Varnostni pas – nuja in obveza
Infografike: https://drive.google.com/drive/folders/1cCOY_myS__fp3cHFdh_5zI1_c1AaC6AQ?usp=sharing
Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa
Kotnikova ulica 19A, 1000 Ljubljana, Slovenija
T: 01 478 89 50




