Na predvecer 1. maja smo se  Gorenjedesklani ponovno zbrali na taborniškem prostoru in ob mraku prižgali kres. Ob dobro razpoloženih vaščanih se je kresovanje zavleklo pozno v noč in nadaljevalo z budnico za 1. maj, ko so za vaščane tradicionalno zaigrali muzikanti Pihalnega orkestra Salonit Anhovo. 

Kresovanje, ob kakršni koli priložnosti, je na Slovenskem predvsem izjemna kulturna dediščina, ki sega daleč nazaj v poganske čase. V daljni preteklosti so ljudje verjeli, da je treba sonce, vir življenja, krepiti z ognjem na tleh. Tako so čim bližje nebu, po hribih in gorah, zakurili kresove, da bi lahko sonce prejelo čim več toplote in energije. Pravijo, da naj bi s kresom soncu pomagali, da bi se čim prej ogrelo in zasijalo v svoji polni moči. 
Kurjenje kresov na predvečer 1. maja ima seveda popolnoma drug pomen. Praznovanje 1. maja kot delavskega praznika sega v leto 1890, ko so ga prvič praznovali po svetu. Praznik je imel izrazite politične poudarke in vsebine, na svoje pravice pa delavci niso opozarjali le s shodi, govori, transparenti, ampak tudi s kurjenjem kresov na predvečer praznika. 
Zgodovina praznika dela se je začela v Chicagu leta 1886, ko so delavci postavili zahtevo po 8-urnem delovnem času. Policija je med protestniki povzročila precej smrtnih zrtev, pet delavcev pa je bilo obsojenih na smrt. Na kongresu v Parizu leta 1889 je bilo sklenjeno, da se vsako leto v spomin na 1. maj organizirajo množične demonstracije in stavke, danes pa je ta dan državni praznik v več državah.