Bila si že recitatorka,  igralka, avtorica dramskih besedil, v zadnjem času pa  režiserka. In to zelo uspešna!

V letošnjem šolskem letu smo v našem razredu pripravili predstavo Društvo starejših bratov. Avtorica besedila je naša mentorica Nataša Konc Lorenzutti, ki pa nam je prepustila, da ustvarjamo sami. Jaz sem bila  režiserka. Razdelili smo si kar petindvajset vlog. S predstavo smo najprej nastopali na šoli, za dijake naše šole in okoliških osnovnih šol. Prijavili smo se na festival mladinskih gledaliških skupin Palio teatrale v Gorici. Bili smo zelo uspešni – prejeli smo nagrado za režijo, za najboljšo igralko je bila imenovana sošolka Julija Ipavec, doma iz Ročinja, in si skupaj s srednjo šolo Veno Pilon iz Ajdovščine delili prvo mesto za najboljšo predstavo po mnenju mladinske žirije.

Pred kratkim si se vrnila iz Makedonije. Kako pa vam je uspelo priti na mednarodni festival amaterskih skupin?

Po tem uspehu smo poslali video posnetek v Kočane v Makedonijo in bili povabljeni na mednarodni festival amaterskih gledaliških skupin. Zelo lepo smo bili sprejeti. Ljudje so bili navdušeni nad predstavo in, kot sem pred kratkim izvedela, tudi tam smo dobili  nagrado za režijo.

Kako pa kot režiserka uspeš »krotiti« in voditi svoje sošolce?

Imeti morajo  motivacijo. Igralci morajo sami dobiti občutek. Režiser ne sme ukazovati, kako naj igrajo. V vlogo se morajo vživeti sami in jo sami oblikovati.

Z gledališčem si se začela ukvarjati že zelo zgodaj. Kje vse si že nastopala in ustvarjala?

V drugem razredu osnovne šole me je prijateljica iz višjih razredov povabila k dramskemu krožku. Igrala sem palčka v Sneguljčici. Od takrat sem vedno nastopala. Ob zaključku osmega razreda sem napisala dramsko besedilo Janko in Metka. V pravljico sem vpletla nove like in mentorici Sonja Velušček in Vanja Montini sta igrico postavili na oder. Ob koncu osnovne šole in na začetku srednje šole sem  igrala  z gledališkima  skupinama  MAK in Kontrada. V srednji šoli sem ugotovila, da je to vseeno preveč. Tako sem lani za skupino MAK napisala  dramsko besedilo z naslovom Ne me gledat, igram pa ne več.

Ustvarjalnosti ti očitno ne manjka. Bo gledališče tudi tvoja poklicna odločitev?

V umetnosti ne more zmanjkati idej. Pišem tudi sedaj. Dobim idejo, napišem nekaj strani, nato pa počakam, da dozori nova ideja. Rada bi študirala režijo, vem pa, da vsako leto na režijo sprejmejo le tri študente. Potrudila se bom. Vsak dober gledališčnik mora biti zelo izobražen, veliko mora brati in črpati iz življenja.