Festival letos zaznamujeta 80-letnici dveh umetnikov, slikarke Maraževe in predvsem domačega skladatelja Štefana Maurija. Jubilantu v čast bodo posvetili koncert Slovenskega komornega zbora, ki bo 7. oktobra v kanalski cerkvi predstavil njegov zborovski in vokalno-instrumentalni opus. Med enajstimi glasbenimi novitetami festivala je kar 6 Maurijevih del. Sicer pa so v zgodovini Kogojevih dni izvedli že 400 novitet. Poleg sodobne slovenske glasbe letošnji festival ponuja več klasičnih skladb, s poudarkom na Mozartovih in romantičnih delih. Festival prinaša devet koncertov na šestih koncertnih prizoriščih, poleg Kanala, še v Desklah, Gorici, Bardu, Novi Gorici in Trstu.
Marsikateremu udeležencu odprtja Kogojevih dni zagotovo še vedno odmeva slavnostni nagovor dr. Jožeta Trontlja. Kot predsednik SAZU in zdravnik ni govoril o znanosti, pač pa o vrednotah in o vlogi umetnost pri vzgoji. Izpostavil je dejstvo, da si človek želi biti srečen. Filozofi, psihologi, predvsem pa politiki v predvolilnem času se trudijo za srečo ljudi… A sreče se ne zavedamo, ko jo imamo, je poudaril. V starosti bi si želeli z zadovoljstvom ozreti na prehojeno pot, večini ljudi bi se te sanje lahko uresničile, a kaj ko je v napoto nesrečna narava človeka s pohlepom po oblasti in materialnih dobrinah. Res je, da se dandanašnji pogosto govori o krizi vrednot, kar nikakor ni nepomembno. V sodobni družbi je pomen vrednot upadel. Ljudje ne zaupajo političnemu sistemu, državnim in cerkvenim ustanovam, prevladuje brezobzirna tekmovalnost in želja po pretiranem kopičenju materialnih dobrin.
Kako spremeniti razmere, se je vprašal Trontelj. Če pride učenje prepozno, je učinek slab ali ga ni, podobno je s temeljnimi vrednotami, če otrok ne prejme dovolj čustvene topline in ljubezni v prvih dveh letih, se bo razvil v sociopatsko osebnost, nesposobno vživetja v drugega, sočutja, nesebičnosti, solidarnosti. Taki otroci bodo vir konfliktov, nesreče za ljudi okrog sebe… Kako naj vcepimo spoštovanje vrednot, ločevanje med dobrim in zlom, odločanje za dobro? Trontljev odgovor je, z Umetnostjo. Empirično, na podlagi izkušenj so naši predniki to že spoznali. Stari Rimljani so učili modrosti, pravičnosti, etike z basnimi. Poezija uči z žlahtnimi, čustveni, empatičnimi sporočili. Vrhunska glasba pripravi dušo na sprejemanje zunaj racionalnih sporočil. Otrok se ne uči od besed, pač pa z zgledi staršev, učiteljev; družina in šola bi morala učiti z vrednostnim komentarjem, z umestitvijo likov, zgodb in naukov, ki jih ponuja umetnina. Etični cilj je dobro življenje z drugimi in za druge v pravičnem redu, je trdil Aristotel.
Sreča bo dosegljiva večini, ko se bo človeštvo odpovedalo brezumni tekmi za oblast in materialne dobrine. Ko si bodo ljudje zmogli in hoteli vzeti čas za samovzgojo in vzgojo otrok. Ko bodo znali in hoteli poskrbeti za soseda in neznanca. Ko bomo skrbeli za naravo, planet.
Med vplivnimi politiki se še vedno najde kdo, ki hoče ukiniti reko Sočo in Soško dolino kot naravni vrednoti, da bi izmolzel nekaj banalnih megavatov elektrike in nekaj tisočev evrov zaslužka za kdove kakšne žepe, je na težnje po novogradnjah elektrarn v zgornjem toku Soče opozoril Trontelj.
Ko bo vprašljivo preživetje civilizacije, naše vrste, takrat bo potreben globalni razmislek in globalna sprememba človeškega vedenja, ta čas pa je morda bližji kot se dozdeva, je še zaključil.
