Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sobota, 19.08.2017

pretežno jasno
Ponoči bo oblačno s padavinami, predvsem na Primorskem bodo še nevihte s krajevnimi neurji. Pihal bo veter severnih smeri, na Primorskem zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, na Primorskem okoli 17 stopinj C.
17°C | 26°C
nedelja, 20.08.2017
17°C | 26°C
ponedeljek, 21.08.2017
14°C | 27°C
torek, 22.08.2017
12°C | 26°C
sreda, 23.08.2017
12°C | 28°C
Opozorila
Sobota, 19.8.2017 ob 16h
Zvečer in ponoči lahko predvsem na Primorskem ob prehodu hladne fronte nastanejo krajevna neurja. Pojavijo se lahko močne nevihte z nalivi in sunki vetra.
17°C
26°C
pretežno jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Kultura

Letos mineva 125 let od rojstva Kanalca ......


KULTURA

| |
14.09.2011      8:00
A A

Letos mineva 125 let od rojstva Kanalca Vojeslava Molèta


Resda večini ni znan, gotovo pa se najde kdo, ki je vsaj v križankah naletel na njegovo ime in priimek. Vsekakor pa so zanj slišali zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji in tudi arheologi, ki so v času študija prebirali obvezno čtivo Umetnost južnih Slovanov.


Mladostni portret Vojeslava Moleta, fotografija s spletne strani: Wikimedia
Mladostni portret Vojeslava Moleta, fotografija s spletne strani: Wikimedia
Deli:

Kanal in njegova okolica sta v zakladnico slovenske kulture prispevala dva tipa ustvarjalcev, glasbenike in likovnike, piše Marijan Brecelj v Jadranskem koledarju. V stroki, ki je s slikarstvom tesno povezana, umetnostni zgodovini, pa je le eden zaslovel najprej v tujini in šele nato doma.

 

Vojeslav (Herman) Molè se je 14. decembra 1886, rodil v Kanalu, natančneje v Garlattijevi hiši. Starša sta bila Dolenjca, oče iz Škocjana pri Mokronogu, mati iz Podgrada pod Mehovem na Gorjancih. Oče je prišel službeno v Kanal in se poročil s Terezijo Garlatti, rodil se jima je sin Rudolf (znan prevajalec iz poljščine). A Tereza je kmalu umrla in vdovec se je znova poročil z nekdanjo zaročenko, Vojeslavovo materjo. Ko je bilo Vojeslavu približno 4 leta, se je družina zaradi očetove službe preselila v Sežano.

 

V svoji avtobiografiji Iz knjige spominov v prvem delu opisuje otroška in mladinska leta. Čeprav je le 4 leta živel v Kanalu, pa se je rojstnega kraja še vedno spominjal: »Pravzaprav ne vem natančno, kako daleč segajo moji prvi spomini. Mislim pa, da se ne motim, če imam za svoj prvi spomin doživljaj, ki ga ne morem bliže opredeliti. Čisto majhen sem. Nekdo stoji za menoj, sklanja se nad mano in me drži za obe ročici. In še več ljudi je v istem velikem prostoru. Pred nami so se odprla velika težka vrata, skozi katera se je nenadoma vlila velika svetloba, jasna sončna svetloba in sredi nje je zvenelo petje in godba. Ta dogodek mi je ostal v živem spominu, četudi ne vem, kaj je to bilo. Mislim pa, da sem gledal procesijo Rešnjega telesa v Kanalu iz portona Garlattijeve hiše.«

V prvem razredu osnovne šole v Sežani ga je učil oče Srečka Kosovela. Drugi in tretji razred je obiskoval v Trstu, četrtega na Proseku. Gimnazijo je začel obiskovati v Trstu, končal pa jo je v Novem mestu.

 

Po gimnaziji ga je na Dunaju najprej zaneslo na pravo, a se je prepisal na romanistiko in slavistiko. Ko je v Trstu služil enoletni vojaški rok, se je spoprijateljil s Poljaki in se odločil za študij poljske literature na krakovski univerzi. Vedno bolj pa ga je zanimala umetnostna zgodovina. Podal se je na študij v Rim, kasneje znova na Dunaj, kjer je leta 1912 doktoriral iz umetnostne zgodovine. Eno leto se je izpopolnjeval v Italiji, nato pa je bil pri centralni komisiji za varstvo spomenikov na Dunaju imenovan za deželnega konservatorja za Dalmacijo v Splitu. Že avgusta 1914 so ga vpoklicali v vojsko in poslali na fronto v Galicijo. Kot avstrijski oficir je bil kar šest let v sibirskem ujetništvu. Kljub temu je na univerzi v Tomsku pridobil naziv univerzitetnega profesorja. Po veliki življenjski preizkušnji se je vrnil na Poljsko, k svoji ženi Eli Brumer, ki je bila njegov ideal in jo je opeval v številnih pesmih (1910 ji je posvetil prvo pesniško zbirko Ko so cvele rože).

 

Naslednja štiri leta je preživel v Sloveniji kot izredni profesor antične in bizantinske umetnosti. Na povabilo krakovske univerze se je odločil za mesto rednega profesorja zgodovine slovanskih narodov s poudarkom na umetnosti južnih Slovanov. V času okupacije Poljske v 2. svetovni vojni se je moral preseliti v Lvov, od koder se je znova vrnil v Slovenijo in tu preživel vojna leta. Po vojni je znova odšel v Krakov, dokler se ni leta 1966 odločil, da obišče hčerko Wiso v Oregonu ZDA, kjer ga je v Eugenu v 83. letu starosti, 5. decembra 1973, doletela smrt.

 

Čeprav je v določenih krogih prepoznaven kot umetnostni zgodovinar, pa se je uveljavil predvsem kot pesnik in je dejansko pesnil vse življenje. Nekatere njegove pesmi so prevedene v tuje jezike, bil pa je tudi sam prevajalec, predvsem za poljski jezik.

 

Naj zaključimo z Brecljevimi besedami: »Bil je veliki Slovenec, ki je svoje sposobnosti in ustvarjalne sile posvetil bratskemu slovanskemu narodu – Poljakom, imel pa je še vedno toliko volje in moči, predvsem pa ljubezni, da je nekatera svoja dela poklonil tudi Slovencem.«

 




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Kanal ob Soči!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Lokalni časopis Most
Številka: 52
Izšla: 30.06.2017
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
Avgust 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28
19.08.201 | Ostalo
Tržni dan
19.08.2017 | Ostalo
Prihod muzejskega vlaka v Kanal
19.08.2017 | Ostalo
Gledališče na Kontradi
20.08.2017 | Ostalo
Gledališče na Kontradi
25.08.2017 | Ostalo
Gledališče na Kontradi
26.08.201 | Ostalo
Tržni dan
26.08.201 | Ostalo
Odbojka na mivki - trojke
26.08.2017 | Družabni dogodki
Krajevni praznik v Ročinju
26.08.2017 | Ostalo
Krajevni praznik v Ročinju
26.08.2017 | Ostalo
Gledališče na Kontradi
27.08.2017 | Ostalo
Gledališče na Kontradi
19.08.201 | Ostalo
Tržni dan
19.08.2017 | Ostalo
Prihod muzejskega vlaka v Kanal
19.08.2017 | Ostalo
Gledališče na Kontradi
20.08.2017 | Ostalo
Gledališče na Kontradi
22.08.201 | Tečaji in delavnice
Brezplačno usposabljanje mentorjev dijakom in študentom
Pokaži več
Skrij

Bodite prvi pri oddaji mnenja.