Postavljanje tokratne predstave na oder je bilo nekoliko težje kot običajno, je povedal ustanovni član in večletni predsednik gledališke skupine iz Kanala Radovan Pušnar, ena igralka je na vaje prihajala iz Ljubljane, druga iz Vipave, v vsakem primeru pa je bilo vaje zaradi tega težko usklajevati, kar je proces raztegnilo s pričakovanih in običajnejših štirih do petih mesecev na debelih osem.

Skupina na vajah zato večkrat ni bila popolna, kar se je pri tem delu, pri katerem so vsi igralci, z izjemno enega dejanja, praktično simultano ves čas na odru, izkazalo za izredno neprimerno. Sestavljanka se je na mesto zato zložila le nekaj vaj pred generalko, po kateri so si vsi člani igralske zasedbe vidno oddahnili.

Zasedbo sicer sestavljajo preizkušeni obrazi vseh generacij, najprej sta tu Radovan Pušnar kot sitni poslovnež Stane in Severin Drekonja kot vrhovni guru Rafael de Saint, nadalje pa še Barbara Filej kot dušna šepetalka Jaspis Kresnica.

Mlajši pol zasedbe sestavljajo Katarina Jerončič kot Stanetova žena, Tine Lovišček kot luzer Svit, Primož Božič kot tretji član gurujske ekipe Valda in Vita Božič kot načičkana lepotica Maya.

Ob tem je treba povedati, da je bil na prvih vajah del ekipe tudi Simeon Kodelja, ki se je nato zaradi drugih obveznosti udeležbi odpovedal, je pa ekipi priskočil na pomoč pri zaključnih odrskih pripravljalnih delih v Kulturnem domu v Desklah.

Že standardna je tudi tehnična ekipa z vodjo, Simonom Lebanom, in tehnikoma Tinetom Drekonjo in Davidom Škrlecem, šepetalski par, ki je zaradi nadomeščanja igralcev na vajah tokrat delal več kot običajno, pa sestavljata Majda Pušnar in Vita Vidič.

Produkcijska ekipa na čelu z režiserjem Petrom Harlom je obsegala še kostumografko Nevenko Tomaševič in scenografa Branka Drekonjo in Marka Kacina. Skupaj so ustvarili predstavo, ki je prijetna tudi po vizualni plati, hkrati pa scensko, v slogu večine današnjih ljubiteljskih gledališč, ni preveč zahtevna.

Glavno vodilo pri kostumih je bila seveda vizualna podpora likom, vse skupaj pa zaokrožuje tudi glasba z »oglasnimi« premori, katere avtor je režiser Harl.

V procesu postavljanja na oder smo besedilo skrajšali in precej spremenili njegov konec, končna dolžina predstave je 100 minut, prvi gledalci pa so pohvalili predvsem zanimivost, uravnoteženost in izčiščenost vseh vlog, nekoliko bolj tuja jim je bila tema vzhodnjaške oziroma new age duhovnosti.

Besedilo na nek način rahlo parodira tovrstne postopke in prakse, hkrati pa tudi protestira proti njihovemu izkoriščanju. Ob tem postreže tudi z zanimivim razpletom, saj vsi štirje udeleženci oddiha oziroma »ritrita« kljub razmeroma neuspešnim gurujskim posegom s slednjega odidejo pravzaprav zadovoljni.

Ekipo sedaj čakajo gostovanja po bližnji in daljni okolici, v društvu pa je pravzaprav treba opraviti že tudi prve pogovore za pripravo nove predstave, saj bi radi znova ujeli ritem marčevske oziroma aprilske premiere, kar pomeni, da je treba jeseni določiti igralce in ekipo, večino vaj pa nato opraviti čez zimo.