Ko voda iz pipe priteče le, če jo prej uloviš. Ko je uporabna le, če zanjo nenehno skrbiš, preverjaš filtre in čistiš zbiralnik. In če je zmanjka, pri roki nimaš številke, da bi poklical vodovodno podjetje in se razjezil na njihovega uslužbenca, kako to, da voda ne teče.
Humar in njegova družina, sosedje in sovaščani so obenem tudi dokaz, da se da v krajih, kjer je pomanjkanje vode „šiba božja“, z nekaj iznajdljivosti in odgovornega odnosa do te dobrine vodo imeti in trajnostni razvoj dejansko živeti. Za hišo je zgradil velik zbiralnik deževnice in imel doslej kljub vsem sušam dovolj vode za dve družini. Za gradnjo je odštel približno 8000 evrov. Njegov znanec iz iste občine, ki mu voda priteče iz javnega vodovoda, bi ob povprečni slovenski porabi vode v gospodinjstvu in ob današnji ceni vode s tem zneskom lahko kupil vodo za 700 let.
Humar se spominja, kako so z vodo ravnali v času, ko je bil otrok: "Tudi ko sem bil jaz otrok, so bile suše, posebno avgusta. Pod hišo sta bila dva izvira podtalnice, kamor smo hodili iskat vodo, skopali smo jamo v tla, da smo prišli do nje. Bolj kot jo je primanjkovalo, bolj smo kopali. Dokler smo pač zmogli in dokler ni popolnoma presahnila. To vodo smo nosili v brentah domov, saj je bil izvir preveč nedostopen, da bi do tja lahko prišli z živaljo in vozovi. Ko jo je tudi tukaj zmanjkalo, smo hodili ponjo v sosednjo vas, na Banjšice. Tam je živel velik kmet, ki je že imel tudi zbiralnik za deževnico. Na voz smo naložili lesen sod in ga napolnili s 100 ali 200 litri vode. Odvisno, koliko nam jo je dal. 100 litrov smo imeli za cel teden: za umivati, za kuhati, da bi z njo še prali, nismo imeli kaj dosti razmišljati. S to vodo smo zelo varčevali. Bolj kakor danes ljudje varčujejo z vinom. Danes se bolj razmetava z katerokoli pijačo, kakor smo mi takrat z vodo delali. Takrat sem imel 10 let, danes jih imam skoraj 60. Časi so se vmes obrnili. Ljudje so prišli do denarja in počasi so začeli ob hišah postavljati zbiralnike, šterne rečemo mi, kamor so lovili deževnico. Eden je naredil 10, drugi 20, tretji 30 kubičnega ali več. Kakor je pač zmogel. Včasih so veliko vode porabili za napajanje živali, danes tega ni več toliko, ker je živine manj. Se pa toliko več pere."
Pred leti je naredil 70 kubičnih metrov velik zbiralnik: "In vode imamo danes dovolj. Sem pa tedaj, če bi to preračunal v današnje razmere, zanj odštel 8000 evrov. Vodo zbiramo s strehe, pod domačijo je sicer en izvir, a to je bolj za živino in jo poleti tudi zmanjka. V kleti imam električni hidrofor, ki mi poganja vodo naprej po hiši. Filtre imam nameščene že pred zbiralnikom, da ne gre vanj umazanija in gošča s strehe, nato pa še tik pred hidroforjem. Problemov zaradi vode nimamo, je pa z njo veliko dela. Nenehno moraš skrbeti, da je zbiralnik čist, da so filtri noter, da jih čistiš. Nevarno je, da prinese s strehe v zbiralnik kakšnega poginjenega ptiča, noter lahko zaidejo podgane, miši, polži. Stalno moraš biti na preži. Zbiralnik imam pregrajen na dva dela in vsako leto enega očistim. Se mi je pa lani zgodilo, da sem med čiščenjem pozabil izklopiti hidrofor. Črpalka je delala v prazno toliko časa, dokler ni pregorel motor. Hitro sem bil ob dodatnih 200 evrov."
Gospodarno ravnanje z vodo ti pride v zavest, dodaja Humar: "Razpolagaš, a ne razkošno. Vidim, tisti ki imajo vodovod, prejo posodo tako, da kar ves čas teče voda. Pri nas jo vmes zapiramo. Ko se greš stuširat, se najprej na hitro splakneš, vodo zapreš, še namiliš in nato še enkrat hitro splakneš. Ne teče voda kar skozi. Več je takih anekdot, ko pridejo ljudje z mesta živet v naše kraje in potratno ravnajo z vodo, pa ji potem starejši tukaj opozarjajo, naj zapirajo vodo, ker je ni. Včasih smo se umili z eno skledo vode, danes je hitro steče 50, 100 litrov. V stranišču imam denimo splakovalnik nastavljen na najnižjo možno porabo, vrt večinoma zalivamo z vodo, ki jo ulovimo v zbiralnik pri hiši ženinih staršev. Včasih so vso vodo od kuhanja dali živalim, ko so oprali solato, so s tisto vodo še kaj zalili. Pozimi, ko tudi po več mesecev ni bilo dežja, smo na štedilniku topili sneg. Danes pa smo se nekoliko razvadili. Vnukom napolnim tudi bazen. Pred leti o tem nisi smel niti razmišljati."
