Gre za višje ležeča območja, nad 600 metri nadmorske višine, predvsem v predelu Liga, Kambreškega in Srednjega na desnem bregu Soče ter Levpe, Kanalskega Loma in Kala nad Kanalom na levem bregu Soče. Zaradi ogroženosti od lesnega škodljivca lubadarja, bo iz gozdov najprej potrebno odstraniti ves poškodovani les iglavcev.
Obrnili smo se na pristojne inštitucije in nekatere druge sogovornike, da nam predstavijo njihovo delo v zvezi z gospodarjenjem z gozdovi in pa tudi načine, kako se spopasti z odpravljanjem posledic letošnje naravne ujme.
Helena Zorn, Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), vodja krajevne enote Gorica ocenjuje, da je na območju občine Kanal na obeh straneh Soče, v žledolomu poškodovanih kar nekaj tisoč kubičnih metrov lesa. Tako na listavcih kot iglavcih so bile povzročene velike škode. Pri iglavcih gre pretežno za polomljene vrhače, pri listavcih pa za polomljene veje, zlomljena debla in izrita drevesa. Pri sanaciji imajo prednost iglavci, saj pri nji obstaja nevarnost prenamnožitve podlubnikov. Rok za spravilo tega lesa je 15.maj 2014. Sanacija listavcev bo možna več časa, verjetno kar več let. Pri listavcih zaenkrat ni take bojazni zaradi napada škodljivcev, se pa s časom les razvrednoti. Pred pričetkom del v poškodovanih gozdovih je potrebno vzpostaviti stik s pristojno enoto ZGS. Za področje Občine Kanal ob Soči je to Krajevna enota Gorica (Vipavska cesta 57, Rožna Dolina, 5000 Nova Gorica, tel. 05 30 21 746 in 05 30 24 090), ki bo dala ustrezna navodila in Odločbo (dovoljenje) za sečnjo. Delo v gozdu bo zaradi polomljenih, obviselih in izruvanih dreves izjemno nevarno. Lastnike gozdov zato opozarjajo na varnost pri delu. Dela naj se lotijo le dobro opremljeni in za to usposobljeni lastniki gozdov. Svetujejo, da tisti, ki niso dovolj usposobljeni, sanacijo raje opravijo z zato usposobljenimi podjetji in posamezniki. Na spletni strani ZGS (www.zgs.si) je objavljen seznam usposobljenih izvajalcev del v gozdovih. ZGS bo v krajih, kjer je žledolom najbolj poškodoval gozdove, organiziral tudi izobraževanja za lastnike.
Na območju občine Kanal je večina gozdov v zasebni lasti, med njimi so tudi dobri gozdovi s kvalitetnim lesom. Velik problem so razdrobljene posesti, solastnina, solastniki v tujini in prav tu vidijo v ZGS težave pri odpravljanju posledic žledoloma. Sicer pa so gozdovi na tem območju, predvsem na nižjih legah, zaradi nekajletnih zaporednih sušnih poletij vse bolj ogroženi. Kostanj ogrožata kostanjev rak in kostanjeva šiškarica, na jesenih je prisoten jesenov ožig, cere pa ogroža glivična bolezen, ki se imenuje pooglenitev hrastov. Na žalost je na tem koncu tudi negativen demografski trend. Vse več je opuščenih kmetij, površine se zaraščajo in spreminjajo v gozd. Zato ZGS poziva lastnike, da je potrebno v primeru sečnje zaraščenih površin, oddati vlogo za krčitev na ZGS. Enak postopek je tudi v primeru ko želi lastnik graditi cesto ali vlako do svoje parcele.
Ledena ujma je najbolj prizadela gozdove na območju Kambreškega, Vogrinkov in Srednjega, je povedal predsednik KS Kambreško Tone Klemenčič. Tu je veliko mladih gozdov poraslih pretežno z listnatim drevjem, nekaj je tudi mešanih gozdov. Problem je, ker je so parcele razdrobljene, gozdnih cest in vlak na mnogih predelih sploh ni, pa tudi veliko lastnikov gozdov je v tujini.
Ledeni oklep je na najbolj izpostavljenih predelih dobesedno polegel drevesa, ki so se zaradi teže izruvala ali polomila. Tako je tudi škoda nepopisna in sanacija bo izjemno zahtevna in dolgotrajna, je prepričan. Tako so v tednih po ujmi s prostovoljnim delom domačini več dni ob pomoči CZ, gasilcev, lovcev in planincev čistili in usposabljali za promet državno cesto iz Liga proti Livškim Ravnam, ki je bila zaradi podrtega drevja neprevozna. »Čeprav smo na našem koncu vajeni hudih zim in drugih naravnih nesreč, pa v takem obsegu kot letos, žledoloma še nismo imeli«, je povedal.
Svojstveno ureditev lastništva gozdov v obliki agrarne skupnosti (AS) imajo v Kalu nad Kanalom. Predsednik skupnosti Bruno Colavini nam je na kratko predstavil AS in tudi gospodarjenje skupnosti z gozdovi, spregovoril pa je tudi o nastali škodi ob žledolomu.
V Kalu so z aktivnostmi za ponovno vzpostavitev agrarne skupnosti začeli že leta 1994, takoj po sprejetju zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti. Sodišče je zahtevi ugodilo. Imenovano je bilo vodstvo, ki je delovalo po pooblastilu občine, dokler niso uredili vse potrebne dokumentacije v zvezi z dedovanjem velike večine članov.
Ob pogledu na dvajsetletno pot Colavini poudarja, da gre velika zahvala vsem zaslužnim, ki so pripomogli k vrnitvi zemljišč in gozdov. Obenem navaja velike uspehe pri gospodarjenju z gozdovi. Delo v AS poteka usklajeno in demokratično. V skladu s pravili in statutom so že dvakrat izvedli tajne volitve, pri katerih so imeli vsi člani dolžnost voliti in pravico biti voljen v organe agrarne AS.
»V sodelovanju z Zavodom za gozdove v gozdovih aktivno gradimo vlake in gozdne ceste, izvajamo poseke, redčenje gozdov in gozdno gojitvena dela ter gozdno nego. Za izvajanje navedenih del na razpisih gospodarno izbiramo najugodnejše ponudnike«, je povedal Colavini. Na zadnjih volitvah lanskega novembra so člani AS ponovno potrdili mandat članom upravnega odbora. Ta pa je za predsednika imenoval Colavinija. Izvoljen je bil tudi nadzorni odbor.
Na podlagi dedovanj je trenutno rešenih 89 od skupno 144 deležev. Skupna površina v solastnini je 773,46 ha. V naravi se gozdne površine agrarne skupnosti raztezajo od meje z Levpo na zahodu, na vzhodu mejijo z Lokovcem, na jugu z Banjšicami, na severu pa s Kanalskim Lomom. Prevladuje bukov gozd, nekaj pa je sajenih smrekovih gozdov, v katerih imajo precejšnje težave predvsem z »lubadarjem«. Površine so z gozdovi poraščene do 90 odstotkov, le deset odstotkov je gmajn.
Žledolom je nekatere predele gozda v lasti agrarne skupnosti precej poškodoval, tako ocenjujejo, da bo potrebno posekati ve kot 2500 kubičnih metrov dreves. Na sestanku UO so skupaj z revirnim gozdarjem sprejeli odločitev, da bodo za tako imenovano sanitarno sečnjo najeli strokovno usposobljenega izvajalca.
Z vodjo oddelka za tehnologijo SGG Tolmin d.d. Ljubom Čibejem smo se pogovarjali o vlogi koncesionarja pri gospodarjenju z gozdovi. Na območju občine Kanal je državnih gozdov okrog 800 ha (od tega v koncesiji okrog 560 ha), vendar je njihov gospodarski pomen sorazmerno majhen, saj so površine posameznih gozdov majhne (povprečna površina parcele je le pol hektarja). Obenem so tudi razpršene in pogosto brez gozdnih cest in vlak. Žled je najbolj poškodoval gozdove na območju KO Ajba (na predelu Kambreškega in Vogrinkov). Poškodovanih je do 150 do 200 ha državnih gozdov. Računajo, da bo zaradi poškodb potrebno posekati od 3000 in 5000 kubičnih metrov lesa.
Kot že povedano, se mora pri sanaciji prednost dati iglavcem, da se prepreči širjenje podlubnikov. Listavci pa bodo prišli na vrsto od meseca maja naprej. Računajo, da bo pospravilo poškodovanega lesa trajalo najmanj dve leti. Marsikje bo namreč potrebno najprej zgraditi dostopne poti, za katere pa potrebujejo načrte in soglasja agencije za okolje, kar že v normalnih razmerah traja več mesecev. Ob koncu je Čibej opozoril, da je sečnja v poškodovanih gozdovih izredno nevarna in da so za takšna dela primerni le najbolj izkušeni gozdni delavci.
Z državnimi gozdovi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki je gospodarjenje z večino gozdov na območju od Razdrtega do Mangarta (Tolminsko gozdnogospodarsko območje) oddal v koncesijo družbi Soško gozdno gospodarstvo Tolmin d.d., v ostalih – nekoncesijskih gozdovih, pa Sklad prodaja les fizičnim osebam in podjetjem na panju.
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je javni zavod, ki ga je leta 1993 z Zakonom o gozdovih ustanovila Republika Slovenija. Je osrednja strokovna institucija, ki se ukvarja z gozdovi. Njegova naloga je opravljanje javne gozdarske službe in zastopanje javnega interesa v vseh gozdovih, ne glede na lastništvo. ZGS pa se ne ukvarja z izvajanjem gospodarskih dejavnosti, ki so povezane z gozdom in lesom, kot so sečnja in spravilo lesa, prodaja lesa in promet z gozdovi. Grobo rečeno je osrednja dejavnost Zavoda skrb za gozdove, izobraževanje lastnikov gozdov in obveščanje ter osveščanje javnosti o gozdovih in njihovem pomenu. Dejavnost ZGS je usmerjena na področja gozdnogospodarskega načrtovanja, gojenja in varstva gozdov, gozdne tehnike (sem sodi tudi vzdrževanje gozdnih cest), gozdnih živali in lovstva, odnosov z javnostmi in izobraževanja lastnikov ter na raziskovalna področja. Zavod ima Centralno enoto v Ljubljani in 14 območnih enot, ki so naprej razdeljene na 93 krajevnih enot. Krajevne enote so razdeljene še na 408 revirjev. Vsak revir ima svojega revirnega gozdarja, ki skrbi za gozdove in sodeluje z lastniki. Revirni gozdar je tisti, na katerega se lastnik gozda obrne, kadar potrebuje nasvet ali pa želi v gozdu izvesti določena dela (npr. posekati drevje, gojitvena dela,…).
Še nekaj o nabiralništvu: po naši zakonodaji je vstop v gozdove prost, veljajo pa omejitve glede rekreativnega nabiranja gozdnih sadežev in rastlin (razen zaščitenih, ki jih je prepovedano nabirati). Omejitev je 2 kg za gobe, maline, kostanj, borovnice, mah ter 1 kg za zelnate rastline (zelišča) na dan na osebo. Za kontrolo je pooblaščena gozdarska inšpekcija.
