Sicer pa smo morali varčevati s pitno vodo tudi v naši občini. O tem, kako so se odločali in ravnali, da bi zagotavljali čim bolj nemoteno oskrbo s pitno vodo vsem občanom, smo se pogovarjali z vodjo Režijskega obrata Vinkom Medveščkom.
Kdaj ste začeli uvajati ukrepe varčevanja s pitno vodo?
V naši občini smo pričeli s prvimi pozivi k varčevanju s pitno vodo konec letošnjega julija, ko so se pojavile prve težave pri vodooskrbi prebivalcev na višje ležečih vodovodih, v Levpi in na Kambreškem. Ker je suša kar trajala, smo v drugi polovici avgusta vsem gospodinjstvom v občini poslali navodila za racionalno porabo pitne vode. V zadnjih dneh avgusta je sicer padlo nekaj dežja, vendar premalo za oživitev vodnih virov. Še vedno je torej potrebno racionalno obnašanje pri porabi pitne vode.
S kakšnimi težavami ste se srečevali pri dobavi pitne vode oziroma, kje je vode najbolj primanjkovalo?
Opažamo, da se pomanjkanje vode na posameznih vodovodnih sistemih odraža različno glede na posamezno sušno obdobje. Normalno je, da najprej zmanjka vode v Levpi in na Kambreškem. V letošnji suši smo imeli težave z oskrbo v Gorenji vasi, kjer običajno ni težav. Vodovod Morsko, kjer je vode v zajetju malo, se po novem napaja iz vodovoda Kanal. Tam suše niso občutili.
Ste v krajih, kjer jo je najbolj primanjkovalo, prebivalcem lahko zagotovili dovolj pitne vode?
Gasilci so v problematične vodovodne sisteme dobavili dovolj vode, tako da porabniki večinoma niso občutili posebnega pomanjkanja, seveda ob ustrezni racionalni porabi. Glede na prejšnja leta se je količina prepeljane vode izredno povečala v vodovod Levpa (v povprečju več kot ena vožnja dnevno), izstopa tudi prevoz v Gorenjo vas, kamor se zadnja leta voda ni dovažala.
Je bilo kje potrebno varčevati tudi z zapiranjem vodovoda?
Omejitev dobave pitne vode je izreden ukrep, ki je neprijeten za porabnike kot tudi za upravljavce vodovoda. Če pride do pomanjkanja vode v sistemu, kamor dovoz vode ni mogoč, je potrebno vodo zapirati. Ob letošnji suši tega ukrepa k sreči ni bilo potrebno uporabiti na nobenem vodovodu. K temu je pripomoglo varčevanje porabnikov, dovažanje vode, obnovljeni vodovodi (Ložice, Gorenje Deskle).
Naša občina ima zelo razdrobljen vodovodni sistem, za katerega skrbite v režijskem obratu. Koliko je vodovodnih sistemov?
Režijski obrat skrbi za 25 vodovodnih sistemov, od tega jih 16 oskrbuje več kot 50 porabnikov. Dva večja vodovodna sistema, Kanal in Deskle, skupaj oskrbujeta skoraj polovico prebivalstva občine.
Se je ta razdrobljenost ob letošnji suši pokazala morda celo kot prednost? Če v velikem vodovodnem sistemu zmanjka vode, lahko namreč brez nje naenkrat ostane veliko ljudi.
Če bi bili vodovodni sistemi med sabo povezani, bi bila ta razdrobljenost mogoče tudi prednost, sicer pa ne. Vodni viri so v občini Kanal precej razpršeni, v občini tudi ni vodnega vira, ki bi zelo izstopal po izdatnosti. Ob suši se izdatnost virov počasi zmanjšuje. Izdatnost posameznega vira v sušnem obdobju je odvisna od količine padavin na prispevnem območju, ki je lahko kar precej različna. Zaradi tega se posamezen vir lahko ob vsaki suši obnaša različno.
Po izdatnosti izstopa le vodni vir Kajža, iz katerega se napaja vodovod Kanal, ki oskrbuje naselja Kanal, Bodrež, Morsko, v bližnji prihodnosti bo pa še Gorenjo vas.
So se občani večinoma držali navodil oziroma prepovedi nenamenske rabe pitne vode (zalivanje vrtov, pranje avtomobilov ....).
Za nekatere vodovodne sisteme sem prepričan, da je spoštovanje priporočil občine Kanal prispevalo k temu, da je bila oskrba z vodo v sušnem obdobju normalna in da ni bilo potrebno prekinjati dobave.
Kako pomembni so pri varčevanju s pitno vodo števci? Koliko občanov trenutno plačuje količino vode, ki jo dejansko porabi in kdaj bo občina namestila še preostale števce?
Števci oziroma vodomeri bistveno prispevajo k manjši porabi pitne vode. Zaradi merjene porabe se porabniki obnašajo racionalno. Vsakdo si lahko po pameti zalije svojo zelenjavo (tudi cena vode je nizka), odpadejo pa nekontrolirana namakanja vseh mogočih površin. Pri merjeni porabi vode porabniki tudi tekoče odpravljajo napake na svojih hišnih omrežjih, kar tudi zelo vpliva na skupno porabo.
Trenutno je v občini Kanal opremljenih z vodomeri slaba polovica hišnih priključkov. Opremljanje priključkov z vodomeri poteka hkrati z obnovo posameznega odseka vodovoda ali vodovodnega priključka, na ta način bo vgrajevanje vodomerov potekalo še kar nekaj časa.
Občani se zavedajo, da bo do vgradnje vodomerov slej ko prej prišlo. Marsikdo bi po vgradnji vodomera plačeval celo nižjo vodarino. Pa vendar, med ljudmi je včasih čutiti nek čuden strah pred vodomeri. Zelo hudo je, če sosed na nasprotni strani ceste lahko po mili volji pere, zaliva in namaka, sam pa tega ne moreš zaradi vgrajenega vodomera.
Bi z vodo zaradi dolgotrajnih sušnih zim morali varčevati tudi pozimi?
Pozimi je težko varčevati z vodo, ker ni kaj prepovedati (ni zalivanja, polnjenja bazenov, pranja avtomobilov in zunanjih površin je malo). Pozimi je zelo važno, da preprečimo zmrzovanje zunanjih napeljav in napeljav v neogrevanih objektih. Pozimi pride do motenj v oskrbi predvsem zaradi izlivov vode zaradi počenih cevi.
Izdatnost vodnih virov v zimskem času pada občutno počasneje kot pa v poletnem času, v času vegetacije. Lep primer je letošnja zimska suša, ko cele 3 mesece ni bilo padavin.
Kakšno je po vaše stanje vodnih virov v naši občini. So dovolj vodnati?
Kot sem že omenil, so vodni viri v občini precej razpršeni. Če bi vse te vire, tudi tiste, ki se trenutno ne izkoriščajo, združili, bi dobili kar solidne količine vode. Nekaj vodnih virov se nahaja zelo nizko, zato se jih ne izkorišča, drugi so zelo oddaljeni od vodovodov.
Če je poraba vode v normalnih okvirih in je vodovod v dobrem stanju, je lahko že skromen vodni vir dovolj vodnat.
Za zaključek, v večini primerov je vode v zajetjih dovolj, težave pri oskrbi povzročata nekontrolirana poraba in izgube v omrežju.
