Kanal se je začel turistično razvijati že z otvoritvijo Bohinjske železnice1906. leta. Turistično olepševalno društvo Kanal je bilo osnovano 26. decembra 1955. Naloge društva, v katerem so člani delovali prostovoljno, so bile razvoj in pospeševanje turizma, skrb za urejenost mesta in naselji, za naravno in kulturno dediščino, turistično propagando ter turistične prireditve. Že v letu 1957 so odprli prvo turistično pisarno. Na občnem zboru društva v letu 1959 pa se je društvo preimenovalo v Turistično društvo Kanal ob Soči. Ves čas se je društvo povezovalo s Turističnim olepševalnim društvom Gorica in Goriško turistično zvezo. Prvi največji projekt društva je bila ureditev kampa na desnem bregu reke Soče tik pred Kanalom. Zanj je načrte izdelal ing. Stane Bloudek. Kamp je bil odprt v letu 1961, kasneje pa so ga poimenovali kamp Korada. Z njim še vedno upravlja naše društvo. Kamp nam povzroča ogromno skrbi, ker je to poplavno območje tik ob reki.

Vsa leta delovanja so bile spomladi organizirane čistilne akcije, v parkih so zasadili ogromno vrtnic in dreves. Krajane so spodbujali k urejanju svojih domov s tem, da so ocenjevali in nagrajevali najlepše urejene hiše. Akcija ocenjevanja okolja poteka še vedno. V prazničnih decembrskih dneh pa smo dodali še ocenjevanje novoletnih okrasitev hiš. Ker skrbimo za nadaljevanje dobre tradicije smo v zadnjih dveh letih, ob podpori Občine in Krajevne skupnosti Kanal, poskrbeli za ponovno zasaditev parkov s cvetjem, grmovnicami in drevesi.

Skozi vseh 60 let delovanja je društvo izpeljalo ogromno različnih prireditev. Zagotovo je v delovanju društva zelo pomembno leto 1986, ko je vsako sredo v Kanal pripeljal muzejski vlak s turisti, ki so spoznali lepote in zgodovino Kanala, naša kulinariko, se poveselili in ponesli glas o našem srednjeveškem trgu širom sveta. V novembru je Kanal prejel Turistični nagelj za dosežke na področju turizma.

Dolgoletno tradicijo ima tudi prireditev Lov na klena, saj je bila letos organizirana že šestnajstič. Zadnja 3 leta pa je to kar Ribiški praznik. Ljubitelji ribolova lovijo klena, člani društev naše Občine pa se pomerijo v družabnih igrah.

Lega Kanala na kanjonu reke Soče in slikovit most, ki povezuje oba bregova reke, že od nekdaj izziva domače in tuje skakalce, da preizkusijo svojo spretnost in hrabrost ter se poženejo z mostu v smaragdno globino reke Soče. Kamniti most se ponosno boči 17 m nad gladino reke Soče. Največja, najatraktivnejša in najbolj poznana prireditev društva so Skoki z mostu, ki so bili prvič organizirani v letu 1989. Od takrat je to prireditev, ki je organizirana na nedeljo najbliže prazniku 15. avgustu ( po kanalsko Rožnca). To je tudi naš župnijski praznik.

Letos smo to prireditev združili s praznovanjem 60 letnice delovanja društva.

Na petek, 12.8. bomo najprej otvorili plezalno steno v Ajbi. Zvečer pa bomo odprli razstavo posvečeno delovanju društva zadnjih 10 let, predstavili film o prireditvah in znamenitostih Kanala, na proslavi bomo razvili društveni prapor, podelili priznanja TZS in našega društva.

V soboto, 13.8.  bo koncert dalmatinske klape Rišpet.

V nedeljo, 14. 8. pa se začne dogajanje že zjutraj na tržnici s prodajo domačih pridelkov in izdelkov in zbiranjem starodobnih vozil. Ob 9.30 bo start Kanalskega kroga, to je7,5 km dolg tek po ulicah Kanala in okolici. Ob 11. uri imajo mladi delavnice, ob 15.30 pa se preizkusijo v skokih s skakalnice v 2 kategorijah in to do 10 let in od 11 do 17 let. Ob 16.00 bo nastop Harmonikašev in otvoritev skokov. Najbolj pogumni se pomerijo v skokih z mostu v 3 kategorijah: v skokih na noge, lastovki in figurativnih skokih. Letos je udeležba skakalcev mednarodna, saj so nam obljubili udeležbo poleg naših skakalcev še skakalci iz Srbije, Italije, Nemčije in Turčije. Po dolgih letih bo zopet skakala tudi predstavnica nežnejšega spola. To je najatraktivnejši del prireditve. Letos se bodo skakalci pognali v naročje reke že 25. Tako bo to še en jubilej.

Dogodki bodo potekali pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

Predsednica TD Kanal ob Soči

Vanja Cotič