Dolgotrajna izpostavljenost onesnaževalom v zunanjem zraku je resen in povsod porajajoč se javnozdravstveni problem z naraščajočo obolevnostjo in umrljivostjo. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) predstavlja breme bolezni zaradi onesnaženega zraka več kot dva milijona prezgodnjih smrti vsako leto, ki jih lahko pripišemo mestnemu onesnaženemu zraku in onesnaženemu notranjemu zraku. Najnovejše spletne novice SZO poročajo o kar sedmih milijonih smrti, ki so posledica onesnaženega zraka v letu 2012. Onesnažen zunanji zrak skupno predstavlja prisotnost različnih in kompleksnih mešanic kemikalij, PM (angl. particulate matter) ali trdi delci, plini (prizemni ozon), ogljikov monoksid, žveplov dioksid, metan in dušikovi oksidi, organske spojine (policiklični aromatski ogljikovodiki in bakterijski endotoksini) in strupene kovine (vanadij, svinec, nikelj, baker in mangan), ki pa se lahko nahajajo v notranjem in zunanjem zraku.

Kljub temu da onesnaževala v zunanjem zraku lahko prehajajo v notranje prostore, pa obstajajo edinstvena onesnaževala notranjega zraka, ki nastajajo v procesu izgorevanja (npr. plini, delci različnih velikosti, tobačni dim), biološka onesnaževala (npr. pršice, plesni) in kemična onesnaževala (npr. hlapi gradbenega materiala, pohištva, uporaba čistil v gospodinjstvu). Delci lahko prehajajo preko pljučnih alveolov in vstopijo v krvni obtok in tako povzročijo različne zdravstvene učinke. Čim manjši so delci po velikosti, tem bolj je škodlijiv njihov učinek na zdravje. Velikost vpliva predvsem na prehajanje manjših delcev preko membrane celic neposredno v krvni obtok in tako razširitev s krvjo po celotnem telesu in škodljiv učinek v večini telesnih tkiv.
Za dodatne informacije kliknite tukaj.