S plesnimi koraki in v dobri družbi smo tudi na Jesenicah vstopili v novo leto. Prehod v novo leto smo izkoristili za pregled opravljenega dela v lanskem letu, nekoliko bolj ležerni praznični dnevi pa so nam omogočili, da smo začutili nekaj zadovoljstva po opravljenem delu v lanskem letu.

Prvi delovni dan v novem letu se je praznično vzdušje in ležerno obdobje nepreklicno končalo, hkrati je nastopil čas za snovanje načrtov, postavljanje ciljev, razdelitev nalog med sodelavce v občinski upravi. Še naprej ostaja eden najpomembnejših ciljev mojega delovanja spodbujanje sodelovanja in povezovanja v lokalni skupnosti ter krepitev odnosov med občankami in občani na eni strani ter Občino Jesenice na drugi.

Eden od ciljev, ki je pred nami v tem mandatu in se ga bomo s sodelavci lotili v letošnjem letu, je vzpostavitev participativnega proračuna, to je soodločanja občanov o porabi dela proračunskih sredstev. Odločitev Občinskega sveta, ki je na decembrski seji ob obravnavi proračuna odločil, da v proračunu za letošnje leto ne potrdi predvidenih sredstev za financiranje izvedbe aktivnosti za uvedbo participativnega proračuna, me je neprijetno presenetila.

Presenetila zato, ker je, sodeč po razpravah in glasovanjih ob različnih točkah dnevnega reda lani, Občinski svet pogosto izkazoval močno razvit socialni čut ter razumevanje pomena kohezivnosti v lokalni skupnosti. Ob glasovanju se je, na žalost, izkazalo, da temu ni povsem tako.

Participativni proračun je eden od mehanizmom za krepitev sodelovanja, za krepitev odnosov med občani in Občino ter za gradnjo zaupanja v lokalni skupnosti. Slednje se mi pri uresničevanju politik zdi še posebej pomembno; na to sem javno že večkrat opozoril.

Vzpostavitev participativnega proračuna je zahtevna naloga. Za uresničitev postavljenega cilja so poleg dela, materialnih in finančnih sredstev potrebna tudi posebna znanja, kar ob izvajanju številnih rednih nalog za občinsko upravo predstavljajo velik zalogaj. Občine se zato pogosto odločajo, da neposredno izvedbo aktivnosti povezanih s participativnim proračunom prepuščajo organizacijam, ki se s tem profesionalno ukvarjajo. Največkrat se tudi izkaže, da je poraba sredstev za ta namen več kot ekonomsko upravičena in učinkovita.

S sredstvi, ki smo jih v občinski upravi predvideli v predlogu proračuna in ki so bila nato na zgoraj omenjenem glasovanju odvzeta, smo želeli pridobiti znanja in izkušnje organizacij, ki že poznajo to področje. Žal smo zdaj bolj kot ne prepuščeni sami sebi. Prepričan sem, da znanja lahko osvojimo, izkušnje pa še moramo pridobiti. Ne glede na vse ostaja tveganje, da se pojavijo napake.

Napakam se želimo izogniti zato, da bomo aktivnosti lahko izvedli korektno in tako kot je treba, da bodo želje in potrebe občanov prepoznane in (upam, da v dobršnem delu) tudi uresničene. Skratka, končni rezultat mora biti takšen kot si ga vsi želimo, to je, da ustvarimo močno in povezano skupnost, participativni proračun pa je mehanizem, da to dosežemo. Nepomembno ni niti dejstvo, da moramo strokovno in korektno izpeljati postopke za uveljavitev participativnega proračuna in da na ta način občanom pošljemo pomembno sporočilo, to je, da ukrep daje rezultate.

Hkrati moramo zelo paziti na to, da bodo participativni proračun občani sprejeli za svojega, da ga bodo prepoznali za učinkovit mehanizem razvoja v skupnosti in da bomo tudi na ta način utrjevali zaupanje v delo Občinske uprave in v celotno skupnosti. Napak si, skratka, ne smemo privoščiti.

Kot rečeno, želimo vzpostaviti ustrezni mehanizem, ki bo občankam in občanom omogočil, da izrazijo svoje potrebe, občinski upravi pa omogočil jasneje prepoznavati te potrebe. Na podlagi pobud in predlogov občanov se bomo nato posvetili iskanju in uveljavljanju rešitev. Verjamem, da lahko na ta način (z)gradimo zaupanje v skupnosti.

Priložnost na začetku leta tako izkoriščam tudi za poziv občankam in občanom, da spremljajo naše dejavnosti na področju uveljavljanja participativnega proračuna in se vključijo v aktivnosti.