Gradnja zaupanja v lokalni skupnosti je bila ena od pomembnih nalog, ki sem si jo zadal na začetku mandatu. Zavedam se, da je krepitev zaupanja v skupnosti dolgotrajen proces in je do hitre rešitve zelo težko priti. Vsi namreč dobro vemo, da traja precej časa, da se zaupanje ustvari, medtem ko se ga izgubi zelo hitro.

Prav tako dobro vemo, da je že gradnja zaupanja med posamezniki zahtevno, medtem, ko je vzpostavitev zaupanja v širši skupnosti, kot je na primer lokalna skupnost, še veliko težja naloga. Kljub zahtevnosti izziva smo se lotili naloge, pa čeprav smo vedeli, da bo naporno, da bo trajalo precej časa in da bo treba vložiti veliko znanja in energije. Hkrati verjamem, da je sreča na strani pogumnih, torej na strani tistih, ki si upajo postaviti zahtevne cilje.

Zahtevnosti in naporov se nismo prestrašili in zdaj se lahko z zadovoljstvom obrnemo na opravljeno delo. Pri tem drži, da smo v letošnjem letu (tako kot smo predvideli) izpeljali prvo polovico investicij, ki so jih izglasovali občani, medtem ko je izvedba druge polovice projektov predvidena za prihodnje leto. To pomeni, da bomo šele takrat lahko ocenili celotno izvedbo projekta in njegovo uspešnost.

Kljub temu pa lahko že zdaj trdimo, da smo slišali predloge občank in občanov. Posamezne projekte smo vključili v občinski proračun in, poleg vseh ostalih projektov, ki jih izvajamo po posameznih krajevnih skupnostih, zagotovili še skupaj 140.000 evrov letno za izglasovane posodobitve v posamezni krajevni skupnosti. Pripravljamo se za izvedbo projektov v enaki ocenjeni vrednosti tudi v prihodnjem letu. To skupaj pomeni 280.000 evrov za posodobitve – investicije po 40.000 evrov (v dveh letih) za posamezno krajevno skupnost.

Šele konec prihodnjega leta bo mogoče dokončno oceniti, ali smo tudi na ta način uspeli pridobiti dodatno zaupanje občank in občanov v delo občinske uprave. S tem namenom smo se, kot rečeno, lotili projekta Jes odločam, to je priprave dela proračuna v sodelovanju s krajani v posameznih krajevnih skupnostih (strokovno ga označujemo z izrazom participativni proračun). Praktično gre za to, da prebivalci posameznih naselij oziroma krajevnih skupnosti, ki tudi najbolje poznajo potrebe v posameznih okoljih, predlagajo posamezne investicije – izboljšave ali posodobitve. Prav te posodobitve, ki niso nujne zelo drage, pa lahko veliko pripomorejo k boljšemu počutju ljudi v svojem domačem okolju.

Že zdaj vemo, da so se novega športnega igrišča razveselili krajani Kočne. Najmlajši obiskovalci Pristave so dobili nova igrala na tamkajšnjem otroškem igrišču; urejena je bila južna fasada Gledališča Toneta Čufarja; položen je bil nov asfalt na dovozu do kulturnega doma na Hrušici; osvetljen Hermanov most Podmežaklo je postal bolj privlačen. To so le nekateri izglasovani projekti, pripravljamo pa se še na ureditev kolesarskih poligonov (t.i. pumptrack) na Plavžu in na Koroški Beli.

Skratka, pomembno je, da občinska uprava »sliši« predloge, bolje spozna potrebe naših ljudi ter uresniči dane zaveze. Še dragocenejše pa je spoznanje, da so se k realizaciji posameznih projektov vključili tudi domačini, ki so na ta način izkazali svojo pripadnost kraju.

Prepričan sem, da so to pravi koraki za krepitev zaupanja v celotni lokalni skupnosti. Zdaj lahko upamo, da nas bodo dosežki navdihovali tudi v prihodnje in da bodo dobri zgledi z vključevanjem krajanov v izvedbo projektov dobili posnemovalce. Po tej poti, sem prepričan, je okrepitev zaupanja v lokalni skupnosti bolj dosegljiva.