Na predpraznično soboto smo se člani mladinskega odseka planinskega društva Jesenice za aprilski izlet podali proti primorski, saj je bil v naših koncih po hribih še sneg. Na sončnih Jesenicah smo se vkrcali na vlak in se skozi Bohinj peljali do Solkana.

V Bohinju nas je pozdravila klasična nizka oblačnost, na drugi strani gorenjsko-primorskega predora pa ne klasična oblačnost z dežjem. Malce začudeni smo izstopili na postaji v Solkanu in se kljub dežju podali proti Sveti Gori. Po nekaj minutah hoje smo se odločili, da raje poiščemo plan B. Našli smo nižji hrib z odprto restavracijo na njegovem vrhu in sklenili, da gremo raje tja, saj bi bili na tri ure dolgi poti do Svete Gore premočeni do kože, na vrhu pa se tudi ne bi mogli nikjer pogreti.

Tako smo odšli proti Kekcu in po poti odkrili še star vojaški rov, ki smo ga izkoristili za počitek na suhem. Med pitjem čaja in malicanjem na Kekcu pa se je vreme izboljšalo, posijalo je še sonce, prijazni natakar pa nam je dal idejo, da lahko izlet podaljšamo na vrh Škabrijel (646m), kamor smo po malici tudi odpravili. Na vrhu smo z razglednega stolpa opazovali naš prvotni cilj in se vsi skupaj strinjali, da je bil Škabrijel preko Kekca boljša odločitev.

S pridruženim štirinožnim članom smo se vrnili nazaj do Solkana, kjer smo na srečo po naključju srečali prijatelja lastnika izgubljenega psa in ga namesto zavetišču oddali njemu. Ujeli smo tudi vlak in na koncu lahko zapišemo le še "po dežju vedno posije sonce".

(vir: Facebook - Mladinski odsek planinskega društva Jesenice)