Bled
Kranjska Gora
Žirovnica
Gorje
Brezovica
Kobarid
Mokronog-Trebelno
Organizatorji kresovanj, na kateri se uporablja odprt ogenj oziroma predmeti ali naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi ali premoženje, ste dolžni na upravni enoti, na območju katere se organizira prireditev, vložiti vlogo za izdajo dovoljenja za javno prireditev in sicer najmanj deset dni pred dnevom prireditve.
Organizatorje kresovanj opozarjam tudi na določbe Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 20/14), ki določajo, da se
- ne sme pričeti s kurjenjem oziroma se mora s kurjenjem prenehati takoj, ko je povprečna hitrost vetra večja od 20 km/h ali ob sunkih vetra, močnejših od 40 km/h ter
- da je pri kurjenju kresov prepovedano uporabljati vnetljive, eksplozivne in oksidativne snovi.
Upravna enota vam bo izdala dovoljenje, če boste v upravnem postopku izkazali, da ste predvideli zadostne ukrepe za zagotovitev reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb ter varnosti premoženja. V dovoljenju so določeni dodatni ukrepi, ki jih morate kot organizator kresovanja zagotoviti (urejenost, zavarovanje in nadzorovanje kurišča, požarno stražo gasilcev z gasilsko opremo, varovanje prireditve ...).
Več o kresovanju in kurjenju na prostem si lahko preberete tudi na spletni strani Policije, URSZR in NIJZ.
Ureditev kurišč
Pri kurjenju v naravnem okolju se:
- uredi kurišče tako, da je:
- obdano z negorljivim materialom;
- območje v oddaljenosti vsaj meter od zunanjega roba očiščeno vseh gorljivih snovi; - nadzoruje kurišče ves čas kurjenja s strani polnoletne osebe;
- po končanem kurjenju ogenj popolnoma pogasi.
Če je zagotovljena požarna straža, ni potrebno kresa obdati z negorljivim materialom.
Prav je pa tudi, da veste…
Prepoved splošnega kurjenja v naravnem in bivalnem okolju v Sloveniji ureja več predpisov z globami celo do 4100 € za posameznika.
Uredba o ravnanju z odpadki določa, da morajo biti vsi odpadki, tudi naravni, primerno obdelani, torej, ali predelani ali odstranjeni v skladu z določili uredbe. To pa lahko stori ali imetnik odpadkov sam ali pristojne službe.
To pomeni, da je tudi kurjenje odpadkov v naravi kot način njihovega nenadzorovanega odstranjevanja prepovedan.
Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju, Zakon o gozdovih, Zakon o TNP in občinski predpisi v določenih občinah, so le nekateri izmed predpisov, ki konkretno za posamezna specifična področja določajo prepovedi in omejitve kurjenja v naravnem in bivalnem okolju.
Občinski predpis v naravnem in bivalnem okolju prepoveduje netenje in prenašanja ognja ter sežiganje materialov, ki povzročajo motenje okolice in obremenjevanje okolja.
Prepovedano je tudi vsakršno sežiganje in odlaganje komunalnih odpadkov na območju občine v nasprotju z določili.
Pristojnost ukrepanja po navedenem občinskem predpisu ima medobčinski inšpektorat in redarstvo (MIR).
Vse odpadke - brez izjeme - je prepovedano kuriti.
Kurjenje, sežiganje in uporaba odprtega ognja v naravnem okolju nadzirajo pristojni inšpektorji Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
V primeru pa, da je ugotovljeno, da se v naravnem okolju kurijo odpadki kot npr. odpadne gume, odpadna plastika, odpadna embalaža itd., je pristojna za ukrepanje inšpekcija za okolje Inšpektorata RS za okolje in prostor.
Če občani zaznajo kurjenje odpadkov v naravnem okolju, naj o tem obvestijo Inšpektorat RS za okolje in prostor, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (požarna inšpekcija) ali občinski inšpektorat, pokličejo pa lahko tudi Regijski center za obveščanje (številka 112) ali policijo, ki bosta o dogodku obvestila vse pristojne za ukrepanje.
V tovrstnih predpisih ni razlike med javnimi in zasebnimi površinami.
Naj prazniki minejo prijetno in varno!
Gregor Jarkovič
Medobčinski Inšpektorat In Redarstvo
Občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora In Žirovnica
