Za nami je izjemen konec tedna, ko smo lahko utrdili naše prepričanje, da imamo na Jesenicah veliko razlogov za ponos. Praznovanje 145. obletnice delovanja Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora, ki so ga godbeniki in godbenice zaznamovali s slavnostnim koncertom v polni dvorani Gledališča Toneta Čufarja in s parado devetih prijateljskih pihalnih orkestrov iz Slovenije, Avstrije in Nemčije, je le nov dokaz za to. Ko k temu dodamo še zelo spodbudne besede ministra za kulturo mag. Zorana Pozniča, ki je bil na slavnostnem koncertu prijetno presenečen in zadovoljen ob visoki ravni glasbenega poustvarjanja orkestra, smo dobili še dodatno potrditev, da so naši občutki ponosa upravičeni.

Minister je v orkestru, ki na eni strani združuje izkušene godbenike, na drugi pa številne mlade glasbenike, prepoznal velik potencial, tudi za prihodnost orkestra. Hkrati je posredno pohvalil delovanje Glasbene šole Jesenice, ki mladim daje dobro podlago in kakovostno glasbeno znanje, s katerim nadaljujejo bogato tradicijo jeseniškega godbeništva.

Izjemno dimenzijo slavnostnemu koncertu je dodala mezzosopranistka Monika Bohinec, ki je veliko spoštovanje orkestru izrazila s prihodom na Jesenice in nastopom. Prvakinja dunajske opere ima poln delovni urnik, a si je kljub temu vzela čas in pripotovala na domače Jesenice, da je lahko zaznamovala praznovanje naše godbe in dodala kamenček v mozaik ponosnih Jesenic.

Ob naštetem je poseben privilegij biti župan občine Jesenice.

Posebej velja izpostaviti tudi to, da so praznovanje poleg slovenskih godb zaznamovali tudi godbeniki iz Podkloštra v sosednji Avstriji in iz pobratenega mesta Nagold v Nemčiji. S tem je praznovanje preseglo nacionalno raven, glasbeniki pa so ponovno dokazali, da glasba ne pozna meja.

To je zlasti pomembno v teh dneh, ko se Evropska unija pripravlja na volitve v evropski parlament. Ljudje neredko izpostavljajo, da je Bruselj zelo oddaljen od prebivalcev EU in morda za koga celo predaleč. Ob obisku prijateljev iz drugih držav smo ponovno pokazali, kaj pravzaprav je Evropska unija. To je mednarodno sodelovanje in povezovanje ljudi, organizacij in skupnosti. Gre za spoznavanje navad, jezikov, glasbenih in s tem kulturnih izročil, skratka našega skupnega bogastva. S spoznavanjem drugih lažje (s)poznamo sebe, prepoznamo lastne potenciale in priložnosti, ki se ponujajo, odpirajo. In šele to je pravzaprav Evropska unija, ki ni le skupnost držav, ampak je predvsem skupnost ljudi. Na nas tako je, da to prepričanje utrjujemo, tudi s tem, da se udeležimo evropskih volitev, ki bodo potekale prihodnjo nedeljo.

Naloga za vse nas je, da še naprej skrbimo za medsebojne vezi, da se čimbolj (s)poznamo in razumemo eden drugega, da se spoštujemo v različnosti, da v drugih prepoznavamo bogastvo, ki lahko oplemeniti naša življenja. Le tako bomo lahko presegali stereotipe o drugih, drugačnih in omejitve, ki se s tem povezujejo ter pridobili na človeški širini. Drugi, ki ga ne poznamo, je za nas lahko grožnja. A ko drugega (s)poznamo, to za vsakogar od nas lahko predstavlja novo priložnost. To velja tako na osebni ravni kot na ravni (lokalne) skupnosti.

Če poenostavimo gre torej za odnos, za katerega ima velik pomen odkrit in pošten dialog, pa naj ta poteka na lokalni, nacionalni ali evropski, torej mednarodni ravni. V vsak odnos je treba dovajati energijo in znanje. To pa so vrline naših godbenic in godbenikov ter zato lep primer, ki mu lahko sledimo, se od njega učimo in v njem najdemo navdih.