Predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo na prisotnost nevarnega azbesta v okolju, ki kljub prepovedi njegove uporabe v Sloveniji od leta 2003, še vedno ostaja v mnogih starejših stavbah in materialih. Azbest je mineral, ki so ga v preteklosti pogosto uporabljali v gradbeništvu, prometu in industriji, saj je trpežen, dobro izolira in je negorljiv.

Zakaj je nevaren?

Kot so pojasnili z NIJZ, so azbestni izdelki nevarni takrat, ko so poškodovani ali dotrajani, saj se takrat iz njih sproščajo mikroskopsko majhna vlakna, ki jih lahko vdihavamo. Azbestnih vlaken s prostim očesom ne vidimo, jih ne vohamo in ne čutimo med vdihavanjem. Vdihana vlakna, ki prispejo v pljuča, lahko povzročajo vnetje in brazgotinjenje pljuč in poprsnice ter lahko tudi rakotvorne spremembe.

"Po razvrstitvi Mednarodne agencije za raziskavo raka sodijo vsa azbestna vlakna med dokazano rakotvorne snovi. Izogibati se moramo vsaki izpostavljenosti, tveganje pa je večje pri kadilcih,"

so opozorili na NIJZ.

Kje ga najdemo?

Najpogosteje ga najdemo v strešni kritini, ometih, talnih oblogah, fasadnih in predelnih ploščah, izolaciji toplovodnih cevi ter peči in drugi izolaciji, tesnilih itd.

"Azbestni materiali so varni, dokler niso poškodovani. Ko pa začnejo razpadati, se drobiti, pokati in luščiti, postanejo nevarni za zdravje. Največ azbestnega prahu nastaja zaradi napačnih postopkov dela pri obnovitvah in rušenjih starejših stavb, v katerih so vgrajeni azbestni materiali,"

so pojasnili na NIJZ.

Kako ravnati pravilno?

Pri odstranjevanju in odlaganju azbestnih materialov na NIJZ vedno svetujejo, da delo opravijo izvajalci, ki so strokovno usposobljeni za delo z azbestom, so tudi ustrezno opremljeni ter dosledno upoštevajo pravilne postopke dela in uporabo varovalne opreme.

"Tako zagotovimo zaščito ljudi in okolja. Seznam teh izvajalcev je objavljen na spletnih straneh Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Azbestnih odpadkov ne smemo odlagati v naravo ali jih ponovno uporabljati. Pravilno jih je treba embalirati in odložiti na urejena odlagališča, ki sprejemajo tovrstne odpadke,"

so razložili.

Kaj lahko storimo?

Predvsem v urbanih okoljih so azbestna vlakna v minimalni meri, v sledovih, prisotna praktično povsod (npr. zaradi gradbenih del, rušenj, odstranjevanja azbestnih materialov, zaradi možnega potovanja vlaken od vira na velike razdalje …) in se jim v življenju popolnoma ne moremo izogniti.

Kot so spodbudili na NIJZ, si moramo vsi prizadevati, da izpostavljenost azbestnim vlaknom v čim večji meri preprečimo, zato je zelo pomembno varno odstranjevanje virov azbesta iz našega okolja:

"Še vedno pogosto naletimo na azbestne odpadke, ki so malomarno odvrženi v naravi ali jih ljudje celo ponovno uporabljajo. Azbestnih odpadkov (tudi na videz uporabnih azbestnih plošč) ne smemo ponovno uporabljati, ali z njimi nasipati poti, dvorišč, zasipati jam, kar se pri nas, žal, še pogosto dogaja."

Dodatne informacije lahko najdete na spletnih straneh NIJZ.