V občini Jesenice je odprto vprašanje zagotovitve novih prostorov za knjižnico. Osrednja občinska knjižnica se namreč že vrsto let sooča s prostorsko stisko. Prostora je premalo za vse potrebe knjižnice, tako za izposojo in hrambo gradiva, kot za otroške dejavnosti, predavanja, izobraževanja in razne kulturne prireditve. Razmere in potrebe dobro poznamo.

Žal prostorski pogoji v obstoječi osrednji knjižnici na Jesenicah ne dovoljujejo, da bi se uveljavila kot »mestna dnevna soba« tako, kot v Kranju in v Radovljici, kjer so pred nekaj leti pridobili novi knjižnici v središčih obeh mest. Zavedamo so, da sodobna knjižnica ni le zelo pomembna kulturna ustanova, ki izposoja knjige, ampak je še precej več kot to. V knjigah je namreč shranjeno obilo znanja in knjižnica je tako organizacija, ki spodbuja branje in omogoča prebivalcem izobraževanje, pridobivanje novih (spo)znanj, je kraj srečevanja ljudi in izmenjave znanj ter informacij, knjižnica je tudi prostor za prostočasne dejavnosti in, nenazadnje, tudi družabni prostor.

Vodstvo in zaposleni v Občinski knjižnici Jesenice se trudijo po najboljših močeh, da je ponudba čim bolj bogata, ne le knjig za izposojo, ampak tudi različnih prireditev za otroke in odrasle. Da se v lokalni skupnosti zavedamo velikega pomena knjižnice za lokalno okolje, dokazuje tudi certifikat Branju prijazna občina, ki ga je Knjižnica in skupaj z njo Občina Jesenice pridobila že pred leti, lani pa obnovila. Ko k naštetemu dodamo še ambicijo lokalne skupnosti, da bi še bolj spodbujala branje in občane podpirala pri pridobivanju novih znanj in izobrazbe, je prepričljivih argumentov za novo knjižnico več kot dovolj.

Želja, da bi Jesenice dobile novo, sodobno knjižnico, je prisotna tudi med občani. Tako mi je pred dnevi, na primer, svojo diplomsko nalogo predstavil diplomant arhitekture. V nalogi je predvidel, da bi osrednja knjižnica dobila mesto na območju Hrenovice. S prostorsko umestitvijo v ta del mesta se seveda strinjam, saj sem prepričan, da moramo slediti izkušnjam iz podobnih okolij, torej, da knjižnica dobi mesto čim bližje središču mesta in ga s tem zaznamuje.

Po zgledu zgoraj omenjenih občin, ki sta novi knjižnici umestili v samo središče mesta, je podobna želja prisotna tudi na Jesenicah. Ob tem vprašanju vedno trčimo ob siceršnje potrebe naše lokalne skupnosti na različnih področjih in tako pogled v občinsko blagajno pove, da so finančne zmožnosti občinskega proračuna omejene. Sodeč po izkušnjah iz drugih občin, bi nova knjižnica stala več milijonov evrov in samo z občinskimi sredstvi takšen projekt ni uresničljiv, zato moramo k sodelovanju pritegniti še druge zasebne ali javne akterje (in s tem tudi finančna sredstva).

V tem mandatu smo že opravili nekaj pogovorov o možnem sodelovanju s potencialnim investitorjem, ki je na območju Hrenovice načrtoval gradnjo stanovanj. Občina bi v tem projektu sodelovala na način, da bi v pritličju načrtovanega večstanovanjskega objekta uredila prostore za knjižnico (kar omogoča tudi prostorski načrt za ta del mesta). Skupne rešitve, ki bi zadovoljila interese lokalne skupnosti in zasebnega investitorja, nismo našli.

Pred dnevi smo se s predstavniki države in Slovenskih železnic začeli pogovarjati o vsebinah, s katerimi bi lahko zapolnili objekt železniške postaje Jesenice, za katerega država snuje načrte za obnovo. Možnosti so različne, razmišljalo se je že o raznih rešitvah, na primer o hotelu, pisarnah, prostorih za društva ali, nemara, celo za knjižnico.

Prostor na Jesenicah je omejen, kar pogosto izpostavljam. Prostorske omejitve terjajo skrbno tehtanje različnih možnosti. Ob naložbah v energetsko sanacijo vrtcev in šol, ki jih prednostno izvajamo v zadnjih letih (in jih še bomo), je za zdaj investicijski potencial omejen. Na glede na to pa so v proračunu za leto 2023 predvidena sredstva za nakup zemljišča za novo knjižnico in upam, da bo to trenutek, ko bomo o novi knjižnici že lahko govorili bolj smelo.

4.2.2022