Člani Društva za cerebralno analizo Sonček Zgornje Gorenjske so nam poslali fotografije in zapis o izletu v Razkrižje, ki so ga organizirali 24. junija 2024. Udeležili so se doživetja, ki se imenuje Dogodivščine v Razkrižnem kotu – njegovi ljudje, običaji in dediščina. Glavni namen enodnevne ekskurzije je bil, da se člani spoznajo med seboj, družijo, zabavajo, spoznajo stare običajev, ki v določenih predelih Slovenije izumirajo. Po drugi strani so tovrstni izleti tudi priložnost za izmenjavo izkušenj, s tem čimer v društvu želijo invalidnim osebam pomagati pri vključevanju v normalno življenjsko okolje, jih naučiti samostojnega in neodvisnega življenja ter osamosvajanja od staršev.

Člani Sončka so se na poti do Razkrižja ustavili najprej na Trojanah, kjer so se posladkali s krofi, druga vmesna postaja pa je bila Lokalna eko - zdrava tržnica na Šafarskem. V Razkrižju jih je sprejel lokalni turistični vodnik Branko Gašperič, s katerim so preživeli prijeten in poučen dan.

Kot so zapisali člani v podrobnem poročilu o izletu, so si ogledali Prazgodovinsko naselbino Gradišče s prikazom življenja izpred 5.500 let, ki je bilo posebno doživetje. V "prapeči" so jim spekli kruh, na ognju ocvrli ribo in jih prijazno pogostili. "Po prikazu in ogledu smo se vrnili do Lokalne Eko - zdrave tržnice, kjer so nas pričakali njihovi lokalni ponudniki s svojimi domačimi izdelki. Na tem mestu so nam članice Turistično narodopisnega društva Razkrižje pekle razkriške mlince in poskusili smo tudi vino, ki ga pridelujejo člani Turistično narodopisnega društva Razkrižje v občinskem vinogradu. Razložili so nam, da so mlinci dobili ime po mlinu, kjer je bilo moke in vode v obilici. Zaseko pa so mlinarji doma "ukradli ", saj takrat zaseke ni bilo v izobilju in so jo gospodinje skrivale. Članice Turistično narodopisnega društva Razkrižje jih dandanes pripravijo na sleherni turistični in kulturni prireditvi, prav tako pa jih rade ponudijo tudi obiskovalcem Razkriškega kota, " so pojasnili v poročilu.

Po degustaciji so se odpravili k družini Gašparič, ki ohranja kulturno dediščino od prazgodovine do današnjih dni. Družina ima tudi Dimnikarski in čevljarski muzej Gašparič, kjer je predstavljena bogata tradicija teh poklicev. "Družina Gašparič skuša ohraniti to nekoč cenjeno domačo obrt v svoji čevljarski zbirki. Jožica in Branko Gašparič imata ob svoji domačiji na Šafarskem v lesenih brunaricah bogato zbirko predmetov iz zgodovine dimnikarstva in čevljarstva, na dvorišču pa še maketo vodnjaka s prikazom, kako so nekoč kopali vodnjake. Branko je bil po poklicu dimnikar, s čevljarstvom in kopanjem vodnjakov pa so se preživljali nekateri njuni predniki in sorodniki," so člani Sončka zapisali v poročilu in dodali, je lahko vsak izmed njih tudi poizkusil rudarsko in dimnikarsko malico ter pijačo.

Razpoloženi in dobre volje so vožnjo nadaljevali do romarske cerkve Svetega Janeza Nepomuka, ki je javnosti poznana predvsem po več desetletnih prizadevanjih za uvedbo slovenskega jezika v cerkev. Vodnik Branko jim je razložil celotno zgodovino cerkve, po ogledu pa so imeli kosilo v Gostilni Marinka.

Sledil je ogled Kovaškega muzeja in kolarske zbirke družine Horvat, kjer so jim razložili so, da so v kovačnici delale tri generacije kovačev. Pokazali so jim, kako se naredita žebelj in podkev.

Zadnji postanek pred odhodom domov je bil Ivanov izvir. "Razložili so nam, da sodi med prav posebne naravne znamenitosti kraja. Nahaja se v gozdičku ob neposredni bližini reke Ščavnice in nadvse zanimivi krožni učni sprehajalni poti med Razkrižjem in naseljem Gibino. Pot se prične ravno pri zdravilnem Ivanovem izviru in vodi ob Ščavnici vse do njenega izliva. Zanimiv je podatek, da so radiestezisti na omenjenem področju izmerili več človeškemu počutju ugodnih energijskih točk, ki so zdaj označene in opremljene s klopmi," so pojasnili člani Sončka v svojem zapisu in strnili, da so se po končanem ogledu "rahlo utrujeni in dobre volje odpravili proti domu".

Sredstva za ekskurzijo (1.000 evrov) je društvu Sonček donirala Modra zavarovalnica.