Cementni izdelki Anton Rojec s.p. je družinsko podjetje druge generacije, ki  že od leta 1965 izdeluje cementne izdelke.  Ker  so proizvodi  preizkušeni in  njihova kakovost potrjena s certifikatom , ustrezajo vsem zahtevam sodobne gradnje in zagotavljajo trdnost  in kvaliteto zgrajenih objektov.

Podjetnost družine Rojec iz Ivančne Gorice sega v zgodovino.  Tonetov  (kot  kličejo Antona) praded Anton Rojec   je bil  pred drugo svetovno vojno znan trgovec  v Ivančni Gorici in okolici, med drugim pa tudi  eden od delničarjev družbe, ki je gradila elektrarno v Zagradcu. V njegovi hiši, kjer je imel v takratnih časih trgovino in gostilno, je danes sedež občine Ivančna Gorica.  Sin Karol (Tonetov ded)  je bil prvi, ki je že pred vojno  med drugim izdeloval betonske zidake manjših dimenzij in strešnike.  Njegovo  dejavnost   sta leta 1965 obnovila sin Karol Jurij (Tonetov oče) in brat Anton  Rojec  z zagonom  takrat ene od najbolj iskanih dejavnosti:  izdelava  betonskih oziroma cementnih izdelkov.  Danes, v ravno obrnjenih pogojih gospodarjenja, se  Tone  Rojec s podjetniškimi danostmi vseh predhodnikov ter lastnimi izkušnjami in znanjem bori za preživetje firme v pogojih  gospodarske krize.

Stranke so stale v vrsti in čakale na »robo«

Sredi šestdesetih let sta  Karol Jurij Rojec, po domače Jure Rojec  in stric Anton  zgrabila trenutek, ko je oblast dopuščala samostojno dejavnost, ki ji sicer ni bila naklonjena,  in začela  izdelovati cementne izdelke, po katerih je bilo po vojni zaradi pospešene gradnje hiš in pomanjkanja gradbenega materiala, veliko povpraševanje.  Z delom sta pričela na majhnem domačem dvorišču v samem središču Ivančne Gorice.  Jureta je vodila želja biti samostojen in odvisen le od svojega dela, stric pa mu je pri delu rad pomagal. Izdelovali  so  zidake treh osnovnih dimenzij na  »Beltovo mašino«, ki je naenkrat izdelala en sam zidak. Poleg te so uporabljali mešalec za beton, vse ostalo pa naredili ročno, zato je bilo delo fizično naporno in počasno,  a stranke so stale v vrsti in čakale na »robo«. 

Po stričevi smrti (1967) je Jure postal samostojen nosilec obrti;  nadaljeval  je z delom  in v naslednjih letih posodobil proizvodnjo. Prva selitev proizvodih prostorov je bila v začetku sedemdesetih na večjo lokacijo pred takratnim skladiščem krompirja  v Ivančni Gorici (zdaj Vrtni center KZ Stična).  Takrat je bil velika pridobitev nakup samohodnega stroja Cadona iz Italije, ki je naenkrat izdelal 3 do 5 zidakov na betonsko ploščo na tleh. Proizvodnja se je povečala; delo je bilo nekoliko lažje, a še vedno je bilo treba ročno prenašati  vreče cementa in izdelke. Zato je naslednja posodobitev konec sedemdesetih let pomenila postavitev silosov za cement in nakup prvega viličarja, sredi osemdesetih pa nakup stroja, ki je naenkrat izdelal že najmanj 6 izdelkov.  Ker je število artiklov raslo,  delovno ploščo ali pisto pa ni bilo več kam širiti, so v začetku devetdesetih od propadlega podjetja  kupili  zemljišče na robu Ivančne Gorice v smeri Višnje Gore, kjer se je začela naslednja faza posodobitev  in širitve, ki še traja. V nekaj letih so zgradili novo pol kubično betonarno, novo betonsko ploščo za izdelavo zidakov in konec devetdesetih let pričeli s proizvodnjo na novi, večji lokaciji.

Ustanovni član Združenja samostojnih obrtnikov občine Grosuplje

Svojo podjetniško kri je Jurij Rojec pokazal še z enim dejanjem: vpisan je med ustanovne člane grosupeljske obrne zbornice (1974), ko je postal tudi član prvega izvršilnega odbora  Združenja samostojnih obrtnikov občine Grosuplje. Bil je najbolj aktiven član iz občine Ivančna Gorica. O tem pravi: »Ker je bil socialni status obrtnikov tedaj zelo negotov, sem vedno težil k iniciativam, ki so težile k izboljšanju našega položaja. Takoj sem bil za stvar, ker se mi je zdelo, da bomo organizirani dosegli več.«

Sodobna betonarna  v rokah sina Toneta

Podjetje je v čedalje večji meri prevzemal njegov sin Tone in od leta 2003 deluje podjetje Cementni izdelki Anton Rojec s.p.  V tem času se je povečal nabor artiklov, začeli so s prodajo transportnih betonov in sproti posodabljali in avtomatizirali proizvodnjo. Naredili so tudi nadstrešnico nad delovno ploščo, ki omogoča delo tudi ob deževju, zima pa ostaja  čas počitka, ko se vsa proizvodnja ustavi, ker ni prilagojena nizkim temperaturam. V podjetju zaposlujejo še 6 delavcev,  od tega so trije domači. Nasveti, izkušnje in mnenje očeta in ustanovitelja  so še vedno neprecenljiva, čeprav  nimajo več odločilnega pomena pri vodenju  podjetja.

S certifikatom potrjena kakovost betona in izdelkov

Njihovi izdelki so namenjeni izključno za gradnjo oziroma uporabo v gradbeništvu.  Poleg standardnih zidakov širin 30, 25, 20 in 12 cm obsega  njihova ponudba še betonske vogalnike , ki se uporabljajo h klasičnim zidakom ter opečno-betonske vogalnike in glinoporne vogalnike, ki se uporabljajo ob zidanju z raznovrstnimi opečnimi zidaki.  Izdelujejo tudi zelo prodajane opažne zidake ali kakor jim pravijo ljudje »šarpnike«, ki nadomeščajo opaž in je delo z njimi hitro in poceni. Njihova prednost je v dolžini 50 cm in dodanih polovičnih oziroma končnih kosih, ki ob izdelavi lepo zaključijo konec opornega zidu. Izdelujejo pa tudi zunanje dimne plašče in kupcu ponudijo kompletne enojne troslojne dimnike z in brez zračnika in pa transportne betone, ki jih dostavijo z lastnimi vozili. Po manjše količine pa večkrat pridejo tudi stranke same.  Njihova celotna proizvodnja betonskih mešanic je certificirana po evropskem in nacionalnem kakovostnem standardu SIST EN 206-1

Dana beseda  celo na pogodbi ne velja

V družini Rojec pravijo, da so se časi v zadnjih 40 letih močno spremenili, razmere za podjetništvo pa tudi. Dana beseda le redko še kaj velja,  tudi če je napisana na pogodbi. Glede na to, da so celotno podjetje zgradili  z lastnim delom in brez kreditov, je logična posledica, da ne tvegajo  z velikimi projekti in posli, ker bi jih neplačila lahko pokopala. Podjetje redno sodeluje z nekaj manjšimi trgovinami in gradbeniki, ki so večinoma redni plačniki in z občasnimi strankami.  Še vedno pa se, kljub preverjanju, najde kak gradbenik, ki ostane dolžan in nikoli ne poravna računa ter običajno čez čas konča med izbrisanimi podjetji.

Podjetje se trudi vsaki stranki maksimalno ustreči. Poslovanje se je v zadnjih treh letih močno zmanjšalo, saj je na trgu pomanjkanje  gradbenih projektov,  za katere se bori tudi številna konkurenca. 

V bodočnosti želijo dokončati  novo betonarno za transportne betone, katere gradnja se je pričela še pred nastopom krize, poiskati nove stranke in obenem  upajo, da s svojim kvalitetnim delom  in odnosom do kupcev podjetje tudi  v prihodnosti ostane dober poslovni partner svojim strankam.