1. Praznik krompirja v Občini Ivančna Gorica, ki je potekal to soboto na ivanški tržnici, je nadvse uspel. Za to je poskrbelo tudi vreme. Številnim obiskovalcem je na veliko žalost zamudnikov uspelo  pojesti pražen krompir že do 11. ure, še vedno pa so se lahko posladkali  z raznovrstnimi, odličnimi domačimi marmeladami in uživali v različnih "krompirjevih" tekmovanjih.

V okviru Praznika krompirja je obiskovalce močno pritegnilo tekmovanje in pokušina praženega krompirja, ki ga je pripravljalo pet tekmovalnih ekip. Krompir iz vsakega lonca je imel svoj poseben okus, a poskuševalci so namenili največ glasov najbolj začinjenemu iz KZ Stična.  Za glasovanje je vsak jedec krompirja dobil majhen krompirček, ki ga je odvrgel v vrečo tistega, čigar pražen krompir mu je bil najboljši.

Krompir v vseh variantah in oblikah je ponujala miza pripravljenih jedi po starem in na sodoben način. Na posebni stojnici je KZ Agrosad razstavila in opremila z napisi sorte krompirja, ki jih danes sadijo v ivanški občini in Sloveniji.  Na ogled so bila stara orodja za sajenje krompirja, pa tudi  za pripravo različnih krompirjevih jedi.  Za zabavo so vmes potekala različna  tekmovanja v pobiranju, metanju...krompirja.

Konkurenco kromprirju so delale raznovrstne domače marmelade, ki so jih pripravile pridne gospodinje iz občine: jagodne, slivove, breskove, ribezove, češnjeve, višnjeve, ribezove, iz muškatne buče........ Priznanja so dobile posamezne marmelade različnih gospodinj.

Ivanški župan Dušan Strnad ni mogel skriti veselja nad dobro obiskano prireditvijo, zato je še posebej pohvalil pobudo za omenjeni praznik, ki je prišla iz vrst Društva podeželskih žena Ivanjščice. Direktorica kmetijske zadruge Stična Milena Vrhovec je obudila zgodovino  pridelave semenskega krompirja v občini. Ta se je začela leta 1954; na lokaciji današnjega Vrtnega centra KZ Stična v Ivančni Gorici so takrat postavili enega od največjih skladišč semenskega krompirja v Sloveniji, ki pa je bil že čez kakšno leto premajhen, da so skladiščil krompir  tudi v Višnji Gori Radohovi vasi in drugod.  Za KZ Stična je bilo rekordno leto v pridelavi semenskega krompirja 1983, ko so ga posejali na 85 hekatrih polj in pridelali tisoč ton semenskega krompirja. Vodilni sorti sta bili Vesna in Igor, ki pa jih je z ivanških njiv spravila bolezen. KZ Stična je leta 2009 povsem prenehala s pridelavo semenskega krompirja. O vzgoji novih sort krompirja je spregovoril direktor KZ Agrosad, medtem ko je predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Cvetko Zupančič zaključil z ugotovitvijo, da bo res hudo, ko bo pražen krompir zamenjal v oblicah krompir. 

V duhu krompirjevega praznika je bila tudi druga ponudba ivanške tržnice, ki se je šibila pod bogastvom jesenskih pridelkov in  izdelkov.