Letošnje poletje nam je podarilo obilo sončnih dni,vlage pa je očitno bilo ravno prav da so na njivah uspevale tako buče kot druga zelenjava, katero so s ponosom razstavile pridne gospodinje in kmetovalci.

Pred dvorano so se utaborili indijanci , ki naj bi napovedali lepo jesen, na barjanskem travniku je lepo zrasla koruza ter buče, v ločju so se poskrile sramežljive račke in želva. Ob morostarskih grabnih se je v davnih časih nabirala barjaska trava, katero se je zvijalo v kite. Tako zvite kite so se uporabljale za žimnice,  danes jih je zamenjalo ležišče iz spominske pene.

V dvorani nas pozdravi majhna« bučka« v zibelki, katera ima častitljivo starost. Košara rastline, katera se imenuje lan, nas spomni na čase, ko se rjuh in blaga ni dalo kupiti v trgovini kadar si si zaželel. Predstavljeni so bili tudi pripomočki za trenje lanu - trlca ( letnice 1857 in 1903 ) ter česanje in predenje lanu.

Pridelki in buče različnih oblik in velikosti so z malo domišljije dobili novo obliko in tako pritegnili poglede obiskovalcev.

Polno dvorano obiskovalcev so navdušili nastopajoči v kulturnem programu prireditve. Pozdravni nagovor je začel Lojze Janežič, ki je s svojo navihanostjo spretno povezoval celotno prireditev.Na začetku so navdušili z nastopom naši najmlajši otroci iz Vrtca Ig, skupina Mucki, pod vodstvom vzgojiteljic, Irene Petrovčič in Martine Pucihar. Na odru so se predstavili z bogatim programom tudi osnovnošolci naše Podružnične šole Iška vas, pod vodstvom učiteljic Marjane Pšeničnik in Dominike Skrt so zapeli ter zaplesali. Zvok citer  Veselih Ribničank,  oblečene v etnološka oblačila ter ubrano petje ljudskih pesmi je večeru dal poseben pridih domačnosti, kot se spodobi za takšno prireditev.

Po končanem programu, že 16. razstave, je zadišalo po vseže kuhani bučni juhi, kuharja sta jo postregla v lončkih, posula z mletimi bučnimi semeni ter prikanila kapljico pravega domačega bučnega olja.  Na pokušini je bila tudi pražena bučka. Ostale sladke dobrote so prinesle mamice nastopajočih najmlajših  in se jim preko članka zahvaljujem. Razšli smo se dobre volje in obljubili, da drugo leto poskusimo še kaj novega.

Zahvalili bi se vsem, ki so pripomogli k uspešni razstavi, posebej Občini Ig, ki sofinancira tovrstno prireditev, vzgojiteljici iz vrtca, učiteljicam iz POŠ Iška vas, Veselim Ribničankam, ter podjetju Terra r.b. Ig, ter seveda vsem razstavljalcem.

Razstavljalci letošnje razstave so bili: Nik Završnik, Vera Žagar, Sonja  Žagar, Marija Zdravje, Matjaž Zupan, Fani Intihar,  Bernarda Janežič, Milena Arhar, Karmen Kavčič, Marinka Platnar, Vida Tomažin, Dani Sterle, Anglelca Štembal, Mojca Kučič, Erika Janželj, Roman in Andreja Zdravje, Ivan in Marija Rupert, Marjan Žagar in  Matjaž Šušteršič.

Ob razstavi je bilo v soboto, 26. septembra še predavanje zeliščarja Jožeta Majesa

Udeleženci predavanja so zeliščarja zelo dobro poznali, prav tako njegove izdelke in so bili, lahko rečemo že dobro podučeni o zdravilnih zeliščih.

Podelil je z nami svoje bogato zeliščarsko znanje in povedal nekaj zanimivih receptov, kot npr. da ameriškega slamnika ne jemljemo kot kurativo, ampak ga pričnemo u uživanjem šele, ko nastopi prehlad ali slabo počutje. Povdaril je, da bi vsi morali imeti doma šentjanževo olje za vtiranje le-tega v kosti in za razna vnetja, je pa šentjanževka tudi zelo dober antidepresiv. Prav tako naj bi imeli doma  tinkturo divjega kostanja za lajšanje venskih obolenj. Čaj lipe in bezga ne bi smeli biti bolniki, z oslabelim srcem. Spomnil je, da kandido lahko zdravimo s črnim orehom ali ameriškim orehom. Za vse, ki si želite okrepiti kri, je priporočal pitje sok aronije. Previdni moramo biti pri uporabi žajblja in pelina ker vsebujeta strupene snovi.

Jože Majes je imel pripravljeno še veliko gradiva, vendar je bil pozneje na voljo za vprašanja posameznikov in osebne nasvete.  Zagotovo bomo v društvu tudi v prihodnje pripravljali še zanimiva predavanja, saj je bil odziv dober.