Odbor za obnovo cerkve na Vrzdencu, ki zbira potrebna sredstva, je konservatorsko-restavratorski poseg zaupal restavratorstvu Kavčič iz Šentjošta. Glavni oltar sv. Kancijana je dobro ohranjeno rezbarsko delo tako po tehnološki kot oblikovni plati. Izdelan je bil okrog leta 1752, o čemer priča zapis na oltarnem nastavku za tabernakljem, ki imenuje slikarja, ki sta oltar poslikala in pozlatila: »JOHANES. PETER. PLATH. LAMPERT. HELER. DEAVRAVID. ANNO. 1752.« Na drugotno dodani kartuši nad podobo sv. Kancijana je zapisano: »ALTARE PRIVILEGIATVM IN PERPETVVM. BREVE LEONIS PP. XIII. 10. SEPT. 1878.« To pomeni, da je papež Leon XIII. z brevom 10. septembra 1878 odredil, da je na oltarju darovana sveta maša za dušo v vicah pri Bogu deležna popolnega odpustka. In ta privilegij ima veljavo za vedno. Razvidni so bili posegi v preteklosti, preslikave, prezlatitve in presrebritve. Poleg poškodb je površino prekrivala površinska nečistoča. Večdelno sestavljene lesene plastike so bile spojene s korodiranimi žeblji ali zlepljene. Spoji so bili oslabljeni, vezivo je popustilo, korodirani žeblji so poškodovali les in polikromacije. Nekaterim lesenim plastikam manjkajo deli okončin.

Leta 1859 je kipar Janez Janežič glavni oltar delno preslikal in prezlatil, dodal pa je tudi nov tabernakelj. Istočasno je bila preslikana tudi prižnica in izdelana sta bila nova stranska oltarja. 14. avgusta istega leta je obnovljen glavni in nova stranska oltarja blagoslovil vrhniški dekan g. Andrej Pečar. Po posvetu z znanstvenim svetnikom dr. Blažem Resmanom smo se odločili za odstranitev preslikave iz leta 1858 in obnovo kakovostne prvotne poslikave iz leta 1752.

Prižnica je najstarejši kos lesene oltarne opreme v cerkvi, saj se glede na kombinacijo črne barve in zlata v prvotni polikromaciji sklepa, da gre za delo iz 17. stoletja, ko so bili posebej značilni t. i. zlati oltarji. Sestavljajo jo dobro ohranjene in zelo kakovostno poslikane tabelne slike evangelistov, ki so bile v preteklosti le delno preslikane. Na prižnici bodo odstranjene drugotne poslikave, obnovljena pa bo kakovostna poslikava iz 18. stol., ki je skladna z originalno poslikavo glavnega oltarja.

Obnova stranskih oltarjev, posvečenih brezmadežni devici Mariji in sv. Katarini, je predvidena naslednje leto. V financiranje obnove oltarjev in prižnice so se vključili župnija Horjul in vaščani Vrzdenca, nekaj sredstev pa nam bo namenilo tudi ministrsvo za kulturo na podlagi razpisa za financiranje kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine.  Vsem, ki ste že oziroma še boste prispevali finančna sredstva v ta namen se odbor za obnovo cerkve na Vrzdencu iz srca zahvaljuje.

Evgen Simonišek, fotografije: Restavratorstvo Kavčič

Viri: Restavratorstvo Kavčič; Jožef Kržišnik: Zgodovina horjulske fare