Logo MojaObčina.si
DANES
12°C
7°C
JUTRI
17°C
1°C
Oceni objavo

Blagoslov oltarjev v cerkvi sv. Kancijana na Vrzdencu

Nad Vrzdencem, idilično vasjo stoji cerkvica. Od tam je na dolino čudovit razgled in človek lahko v zavetju visokih smrek, ki tiho in mirno stojijo tam, začuti mir in tišino. Tu, na tem mestu stoji cerkev, ki je kot pričevalec zgodovine, kot pripovedovalec zgodb iz časov, ki so že zdavnaj minili. Po dobrem letu intenzivne obnove notranjosti cerkve je prišel čas za blagoslov nove stare podobe.
V nedeljo, 12. avgusta, je bilo na Vrzdencu praznično, vaščani so se ves teden pripravljali na slovesnost in častnega gosta, ki mu je ta mala cerkvica še posebej pri srcu. Nadškof Alojzij Uran se je med zbrane vernike in ugledne goste pripeljal tako kot v starih časih, na kočiji s konjsko vprego. Prizor, ki se ti za vedno vtisne v spomin! Po uvodnem pozdravu je sledila svečana sveta maša z blagoslovom novih oltarjev, ki dajejo končni pečat notranji podobi cerkve. Po koncu svete maše so govorniki pojasnili potek in pomen obnove za Vrzdenec in slovensko kulturno dediščino.
Ključar Evgen Simonišek je kronološko natančno opisal, kaj vse je bilo v minulih letih opravljeno, direktor zavoda za kulturno dediščino Slovenije Jernej Hudolin pa zgodovinski in državni pomen cerkve sv. Kancijana in njenih poslikav ter oltarjev. Župan Janko Prebil se je zahvalil vsem sodelujočim pri obnovi za dobro opravljeno delo in poudaril, kako pomembno je, da ohranjamo našo kulturno dediščino, če želimo ohraniti slovenski narod.

Pri obnovitvenih delih je šlo za zelo zapleten in dolgotrajen proces, ki pa je bil zaradi izrednega pomena za kulturno in spomeniško dediščino nujen. Župnik Janez Smrekar, ki je tudi sam aktivno sodeloval z vsemi sodelujočimi pri obnovi, priznava, da je med vsemi podružnicami v župniji prav ta cerkev najbolj pomembna; ne samo zaradi starosti, ampak tudi zaradi dogodkov, ki jim je bila priča. Pripoveduje o nastajanju kraja, življenju in delu tukajšnjih ljudi, njihovem veselju in trpljenju, medtem ko se je tu iz roda v rod oblikovala in ohranjala živa cerkev. Zato smo tudi danes vabljeni, da ob različnih življenjskih izkušnjah odkrivamo pobude za nadaljevanje začrtane smeri naših prednikov. To jim dolgujemo in naša zaveza je, da njihovo zapuščino ohranjamo, kajti kraj brez kulture in dediščine ne bo obstal, prav tako kakor ne narod brez ohranjanja vrednot prednikov.
Restavratorska dela na oltarjih in prižnici so bila zaupana Restavratorstvu Kavčič iz Šentjošta, saj se lahko pohvalijo z izjemnimi izkušnjami in priporočili. Obnova je potekala v več fazah. Prva je bila demontaža in prevoz v restavratorsko delavnico, kjer so pod strokovnim vodstvom akademskega restavratorja Francija Kavčiča in konservatorke in restavratorke Julijane Urbančič potekala vsa dela. Glavni oltar je svojo prvotno obliko ohranil kar 266 let. Vmes je bil leta 1859 sicer delno preslikan, kot je bila takrat navada: kar v sami cerkvi, na srečo pa so prvotno poslikavo samo prekrili z novim nanosom in je ostala nepoškodovana. Iz napisov, ki so jih odkrili, se je dalo razbrati, da je septembra 1878 papež Leon XIII tej cerkvi z brevom podelil privilegij, da je na oltarju darovana sveta maša za dušo v vicah pri Bogu deležna popolnega odpustka. Posebnost oltarjev so tudi dobro ohranjene kakovostne poslikave s podobami evangelistov.

Žal so svoj pečat na oltarjih pustili tudi škodljivi insekti, kar je vodilo k zaplinjanju v posebni neprodušni komori, ki preprečuje njihov nadaljnji razvoj in posledično propad lesene osnove oltarjev. Po iskanju preslikav in prezlatitev s sondiranjem površine so ugotovili le eno preslikavo na glavnem oltarju s prezlatitvijo, medtem ko sta bili na prižnici dve preslikavi. Stranska oltarja sta bila brez kasnejših preslikav, moteč je bil le porumeneli lak. Pri restavratorstvu je vedno izredno zahtevno vprašanje, do katere mere odstranjevati preslikave, zato so se posvetovali z znanstvenim svetnikom dr. Blažem Resmanom in naročnikom. Dogovorili so se, da se oltarje obnovi tako, da bo celotna notranja podoba delovala enotno. Po vseh postopkih, s katerimi so ohranili in utrdili strukturo arhitekture oltarjev, je sledil nanos klejno-kredne podloge po klasični recepturi, kot so jo uporabljali v času nastanka oltarjev, nanjo pa so nanesli poslikavo z akrilnimi barvami in jo pozlatili s pravim 23-karatnim zlatom. Pri ponovni montaži oltarjev se je izkazalo, kako pomembno je sistematsko delo in pravilno označevanje, saj so restavratorji popravili napako iz leta 1859, ko se je mojstrom pri zadnji obnovi zgodila napaka pri vnovični sestavi.

Dolžni smo ohranjati našo kulturno dediščino za naše zanamce in storiti vse, kar je treba, da se tako dragoceni spomeniki, kot je ta cerkev s svojimi poslikavami in oltarji, ohranijo v čim bolj pristnem stanju. Pri tem je seveda obnova takega obsega možna le s tesnim sodelovanjem naročnika. Vrzdenško cerkveno občestvo se je s svojim sodelovanjem pri projektu obnove izkazalo in dokazalo, da se lahko skupaj naredijo velike stvari. Ob tej priložnosti je prav, da se zahvalimo odboru za obnovo cerkve sv. Kancijana na Vrzdencu, brez katerega tako obsežna dela ne bi mogla biti izpeljana v tako kratkem času in tako kakovostno. Omenjeni odbor se zahvaljujem vsem, ki so finančno podprli obnovo. V prvi vrsti krajanom Vrzdenca, vrzdenškim rojakom in posameznikom od drugod, župniji Horjul in župniku Janezu Smrekarju, Restavratorskemu centru ZVKDS, Občini Horjul, Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, vaškemu odboru Vrzdenec in podjetju Fortrade z Vrhnike. Vsi, ki se slovesne svete maše in blagoslova niste mogli udeležiti, ste lepo vabljeni, da si notranjost cerkve ogledate ob prvi priložnosti in začutite utrip časa, v katerem so živeli naši predniki.

 

Peter Kavčič, foto: Neža Kavčič

 

Oglejte si tudi