V začetku decembra se je Jože Marolt še zadnjič v letošnjem letu podal na tekaško preizkušnjo. V Crikvenici je na polmaratonu zasedel deveto mesto v skupnem seštevku, v svoji kategoriji pa mu je Miklavž, kot je dejal, poklonil prvo mesto. Udeležil se je tudi Ljubljanskega maratona, kjer je s časom treh ur in osem minut pretekel ciljno ravnino in svojil deseto mesto v skupini. »Do približno tridesetega kilometra je še šlo vse normalno, nato pa je telo začelo oporekati naporu. Dodatno moč mu je dajal še močan veter,« je pojasnjeval Jože, ki je teden dni prej odtekel polmaraton v španski Valencii. »Že v Valencii sem kihal na štartu, kar je bil opozorilni znak, da nekaj ni v redu z menoj. Očitno se je bolezen prenesla, ker se telo ni popolnoma odpočilo do Ljubljanskega maratona. V Valencii sem bil v svoji skupini enajsti od okoli tisoč tekačev.«
Sedaj bo tekaške čevlje do pomladi obesil na klin, v ospredje pa prihaja fitnes in, kot pravi, resetiranje glave. »14 dni sploh ne bom tekel. Nič. Moram sem obnovit, potem pa se bom začel pripravljati na novo sezono s pomočjo fitnesa, teka na smučeh, plavanja.« Prvi izziv ga čaka konec marca v obliki Kraškega polmaratona. »Lahko rečem, da je bilo letošnje leto fenomenalno. Prvič v življenju sem odtekel dva maratona, opazen je dvig moje forme, tako da z optimizmom zrem v prihodnost. Hvala vsem, ki mi pomagajo in podpirajo,« je še dejal sogovornik, ki mu je v veliko pomoč tudi vera. »Verujem v Boga in njegove načrte, zato me ni strah prihodnosti.«
Gašper Tominc



