Vreme nas je tega dne pošteno razvajalo, saj je bil sončen zimski dan brez kakršnegakoli vetra. To je nedvomno poskrbelo za dobro vzdušje, vsi smo bili nadvse razposajeni. Pot nas je vodila prek Zagorice do Vrzdenca in naprej proti idiličnemu Žažarju. Pogled na to značilno podeželsko vasico je bil nadvse prijeten. Toda ob razmisleku glede življenja v tem kraju smo bili enotnega mnenja, da je živeti v dolini gotovo lažje. Na planoti Žažarja smo imeli kratek postanek. Nekaj prijaznih deklet je prineslo s seboj domače pecivo. Tudi za pijačo nam ni bilo treba skrbeti. Imeli smo prav vse – od kavice in čaja do konkretnejših dodatkov. Na Razpoti smo se še enkrat ustavili, naredili skupinsko fotografijo in se podali po Lipalici proti domu. Nedvomno je bil to dan, ki je vse Lazarje nekoliko predramil iz zimskega dremeža in nas napolnil s pozitivno energijo.

Zabeležila: Olga Gabrovšek

Fotografija: Anton Čepon