Logo MojaObčina.si

Horjul

JUTRI
2°C
-2°C
TOR.
3°C
-2°C
Deli

Upokojenci iz Horjula na Slovaškem

Zgodnja ura prvega junijskega dne je za horjulske upokojence napovedala lep dan. Smer potovanja je bila Slovaška, ki je večina izmed nas še ni videla. S Štajerske smo se pripeljali do Avstrije – Gradiščanske. Urejenosti naših severnih sosedov ni kaj dodati, saj je vse čisto in urejeno, le cene slovenskega upokojenca ne pustijo ravnodušnega. Ogledali smo si največje jezero tam – Nežidersko jezero, ki po videzu spominja na belo kavo. Sprehodili smo se po mestu Eisenstadt in videli dvorec Esterházy iz leta 1364.

Nadaljevali smo pot proti Slovaški in prestolnici Bratislavi. Pot nas je vodila mimo nepreglednih nizkoraslih vinogradov in številnih vetrnic, o katerih se pri nas še vedno samo prepiramo. Vodič nas je opozoril na bratislavski grad, ki stoji na griču nad mestom in se ga že od daleč vidi. Obiskali smo ga in imeli veličasten pogled na mesto in Donavo. Peš smo se podali v stari del mesta mimo Mihaelovega stolpa do glavnega trga, ki ga krasita mestna hiša in Primatska palača iz 18. stoletja, ter si ogledali veličastno katedralo sv. Martina. Bratislava turista preseneti s svojim navideznim razkošjem, ki pa ga je zaznati zgolj v turističnih predelih. Središče mesta je za promet zaprto, na ulicah pa turiste vabijo preštevilni lokali in butiki. Slednji ponujajo kitajske tekstilne izdelke po neprimerljivo višji ceni kot pri nas. Tudi cene čevljev so nenormalno zasoljene in »povprečnemu« Slovaku nedosegljive. Nastanili smo se v hotelu Expo, 3 kilometre proč od  Bratislave, kjer smo se od napornega dneva dobro odpočili.

Naslednji dan je sledil ogled podeželja. Najprej smo obiskali in si ogledali eno najstarejših slovaških mest – Trnava. Ob vznožju Malih Karpatov, mimo številnih nasadov trte in češenj, smo se pripeljali v prijetno vasico Vinice. Tu je v zasebni hiši delavnica keramičnih izdelkov Majolika, kjer izdelujejo vrhunske izdelke s sprejemljivimi cenami.  Le streljaj proč smo nato zavili v vinsko klet, se tam okrepčali ter imeli degustacijo njihovih vin. Slovaško podeželje je drugačno kot naše. Hiše so slabo urejene, izdelane zastarelo in večinoma brez rož ter urejene okolice. Polni vtisov in delno tudi pod prijetnim vplivom dobrega vina se je bilo treba posloviti od Slovaške in se podati na dolgo pot proti domu. Vreme nam je bilo dva dneva neverjetno naklonjeno, toda bolj ko smo se bližali Dunaju, bolj se je kisalo. Minila nas je želja po spanju, kajti zunaj je narava že kazala svoj temačnejši obraz. Močni nalivi z bliskanjem in  tudi točo so nas opomnili, kakšno srečo smo imeli.  

Če potegnem črto pod videnim in doživetim, lahko zatrdim, da nam je bilo lepo. Slovaki nas prekašajo po urejenosti cest, lahko se postavljajo kot mi z odličnim vinom, sicer pa razen podobnega imena nimajo veliko skupnega z nami. Tam bi zaman iskali idilične in urejene vasice, ki so pri nas nekaj običajnega. Tudi kulinarika ni primerljiva z našimi dobrotami, zato je naša skupna misel – živimo v lepi in urejeni deželi in nam je lepo.


Olga Gabrovšek

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi

Komentarji

Za komentiranje se morate prijaviti.
Na ta prispevek še ni komentarjev. Bodi prvi!