Dogodka se je udeležilo precej domačih in okoliških obiskovalcev, tako članov kot nečlanov te zelene bratovščine, in nihče izmed njih ni ostal ravnodušen. Člani LD Horjul so namreč na ogled postavili izjemno število takšnih in drugačnih nagačenih živali, vse skupaj pa popestrili z naravnim ozadjem oz. podlago, in tako se je zdelo, da so vse živali še kako žive in prisotne ter da se je obiskovalec pravzaprav znašel v gozdu, ne v lovski koči. V ozadju razstave so ves čas ogleda celo žvrgoleli ptički.

Razstava je bila vodena tako, da je bil gostom vselej na voljo vsaj eden izmed domačih lovcev, ki je z veseljem predstavil rdečo nit razstave ter značilnosti in posebnosti vsake izmed razstavljenih živali, pa tudi navedel, kje je bila žival uplenjena. Večina razstavljenih živalskih vrst domuje v naših gozdovih, razstava pa je tako znova potrdila že ničkolikokrat povedano, da je Slovenija kljub svoji majhnosti izjemno velika država. Poleg živali, ki jih lahko srečamo ob sprehodu skozi domači gozd, če le dobro odpremo oči, je bilo na ogled tudi nekaj takšnih, katerih domovanje niso slovenske zelene prostrane. Kot zanimivost smo lahko izvedeli tudi približne vrednosti posameznih trofej, ki se vrtijo kar precej visoko. Pa niso bile visoke le številke, temveč tudi ena izmed trofej; res mogočna trofeja losa je bila uplenjena v Kanadi kot rezultat večdnevnega mrzlega zimskega gazenja po mlaki, ki je lovcem segala vse do kolen. Lastniku je trofeja seveda v pravi ponos.

Pozornosti pa ni pritegnila le izjemna postavitev in pestrost razstavljenega, temveč tudi besede, ki so nam jih namenili lovci. Zlasti zanimivo je bilo, ko nam je eden izmed domačih lovcev razložil, da je vsak lov strogo nadzorovan, in s tem ovrgel mišljenje marsikaterega nepoznavalca, ki se je doslej kot klop držal prepričanja, da so lovci ubijalci živali; še več, kdor je le želel, je spoznal, da je primarna naloga zelene bratovščine pravzaprav skrb za naše živalske vrste in njihovo ohranitev. S svojim načrtnim poseganjem v naravo lovci prebivalcem slovenskih gozdov prihranijo marsikatero bolezen. Živali, ki so predmet lovske uplenitve, bi poginile prej ali slej, vendar verjetno v mukah (zaradi bolezni, pomanjkanja hrane ...), kot posledica samega življenjskega kroga in danosti matere narave, tj. preproste formule, da posamezno območje lahko preživi le določeno število prebivalcev.

Članom LD Horjul gre vsa pohvala za izjemno razstavo; hvala za vse, kar storite za naše gozdove in njihove prebivalce. V upanju, da bo takšnih razstav še več, z lovskim pozdravom: "Dober pogled."

N. N.