Delavnice se je udeležilo 27 ljudi. Še posebej so člani društva lahko veseli, da pri tem ni šlo za akcijo, ki bi zajela le starejšo populacijo, temveč so se ji pridružile prav vse generacije, od najmlajših, predšolskih otrok in osnovnošolcev, do delovno aktivnih in upokojencev. Posamezni člani Društva upokojencev Vrzdenec so gradivo za izdelovanje butaric skrbno pripravljali že nekaj časa pred dogodkom. Pripraviti je bilo treba oblance in jih pobarvati, nabrati resje, šibje, zelenje, bršljan, oljčne vejice ... Priprava vsega tega je zahtevala kar nekaj sprehodov v naravo, usklajevanja in dogovarjanja. Nekateri sodelujoči so se dogodka udeležili bolj naključno, drugi z jasnim namenom, da si naredijo svojo butarico. Tako so nekateri s seboj prinesli svoj nožek ali škarje, nekateri tudi zelenje; vsak je prispeval po svojih močeh in delil svoje z vsemi udeleženci. Izkušenejši so nesebično delili znanje o izdelovanju butarice, druge je prežemala radovednost in pripravljenost naučiti se nekaj novega. Dogodek je potekal v prijetnem vzdušju, ko so starejši pomagali mlajšim in izkušeni manj spretnim. Nekateri udeleženci so v tem popoldnevu izdelali svojo prvo cvetnonedeljsko butarico, nekateri pa so jih izdelali že toliko, da jih sploh ne štejejo več. Kot se za skupna dela spodobi, smo se na koncu okrepčali s slastnimi domačimi piškoti, čokoladnimi jajčki, sokom in češnjevcem.
Precej butaric, ki so bile narejene tega sobotnega popoldneva, so ustvarjalci naslednji dan prinesli k žegnanju v Horjul; člani Konjeniškega društva Zelena dolina so zapregli vozova, na katera se je nagnetlo otrok in starejših ljudi s svojimi butaricami in drugim zelenjem, in tako so na svoj način izkazali spomin na Jezusov prihod v Jeruzalem pred skoraj 2000 leti. Prevoz otrok k žegnu v Horjul z vozovi poteka že več kot 60 let, s krajšimi prekinitvami glede na vremenske razmere, a letos smo imeli zelo ugodno vreme.
Sklenemo lahko, da je izdelovanje cvetnonedeljskih butaric na Vrzdencu zopet povezalo v skupnost lokalno prebivalstvo. Gre za zgleden primer sodelovanja različnih interesnih skupin – upokojencev, gasilcev, vaške skupnosti, ljubiteljev konj, ki v lastni katoliški tradiciji najdejo izzive za današnji dan in za prihodnost. Zato si je le želeti, da bi tako nadaljevali, saj bo naša tradicija obstala le, če jo bomo vedno znova tankočutno prilagajali našemu času in potrebam, ob spoštovanju preteklosti in ozirajoč se v prihodnost. Morda ne bo odveč povabilo, da se naslednje leto v soboto pred cvetno nedeljo ob 14. uri srečamo v Gasilskem domu Vrzdenec, saj člani društva upokojencev zagotavljajo, da bodo tistega dne spet tam.
Rebeka Kunej
