Na zadnji dan najlepšega meseca v letu smo se v zgodnjih jutranjih urah odpeljali proti srednji Dalmaciji. Brez večjega postanka smo se iz Brestove s trajektom odpeljali do Porozine na Cresu in pot nadaljevali do Lošinja. Otok zagotovo upravičeno nosi sloves enega najbolj priljubljenih dopustniških ciljev. Ob vseh naravnih lepotah in nadvse umirjenem podnebju smo z lahkoto pozabili na vsakodnevne tegobe in se prepustili užitkom.
Z manjšo ladjo smo se odpeljali na otok Ilovik, ki bo vsaj v mojem spominu ostal za vedno, saj je ravno ta del Kvarnerja name naredil največji vtis. To je najjužnejši otok lošinjskega otočja in človek dobi občutek, kot da je na drugem planetu. Opojne dišave neverjetnih rastlin in spokojni mir zbistrijo še tako razgreto glavo. Sprehodi po ozkih ulicah in pogled na majhno število hiš kažejo podobo umirjenega življenja, kjer bi zagotovo sleherni našel svoj spokoj. Tu ni nobenega razkazovanja mogočnih vikendov in dragih avtomobilov, temveč preprostost, ki je mi ne poznamo več. Ladjica nam tega dne ni nudila le prevoza, temveč smo imeli na njej pravi piknik – kosilo z odlično kapljico. Toda kot vse lepo mine, je minil tudi obisk tega prekrasnega otoka. Vrnili smo se, se zapeljali na Cres in zaključili v izbranem hotelu Kimen. Ta je bil za večino nas daleč najlepši, v katerih smo kdajkoli prebivali. Po dobrem počitku in razkošnem zajtrku v hotelu smo se s hotelsko vodičko sprehodili do starega mesta Cresa in se nato s trajektom odpeljali na Krk. V Konobi Zora v vasi Dobrin smo imeli zadnje skupno kosilo. Čez most smo se vrnili nazaj na celino in se skozi Reko odpeljali proti domu. Oba dneva nas je spremljala simpatična vodička, vozil pa uglajeni voznik avtobusnega prevozništva Petrič.
Ob slovesu smo bili enotni, da je sleherni izlet boljši. Prav vsak je dobil nekaj za svojo dušo. Nežnejši spol je zagotovo najbolj pritegnilo dišeče cvetje brez raznih škodljivcev in bolezni. Močnejši spol pa je bil prijetno presenečen nad damami, ki smo pridno sodelovale z njimi v vsem, kar nam je dvigovalo vzdušje in počutje. Če k temu prištejem še dva dni sijajnega vremena, ni temu kaj dodati.

Olga Gabrovšek