Logo MojaObčina.si
DANES
12°C
8°C
JUTRI
19°C
7°C
Oceni objavo

Butara velikanka tudi letos varuje Podolnico

Vaščani Podolnice so tudi letos pred cvetno nedeljo združili moči in zavihali rokave ter naredili butaro velikanko, ki se ponaša z merama 20 metrov in 40 centimetrov. Sredi vasi, kjer že ves mesec stoji, spominja na pretekle praznike. Enako oznanilo širita tudi njeni manjši sestri butari, ki so ju naredili Podolničani in stojita ter krasita vhod župnijske cerkve v Horjulu in podružnične cerkve na Lesnem Brdu.
Iz starih bukev
̎"Izdelovanje cvetnih butaric je svojevrstna sezonska domača drobna obrt, ki je nastala in se razvijala prav v vaseh v bližnji okolici Ljubljane,̎ je zapisala slovenska etnografinja Ljudmila Bras. Ta dejavnost izhaja iz hudih časov povojne krize, ko je žena, ki je sicer ostajala doma in skrbela za gospodinjska opravila ter vzgojo otrok, začela iskati dodaten vir zaslužka. Tako se je z otroki pogosto odpravila v gozd, ki jim je poleti dajal okusno jagodičevje, jeseni pa gobe in kostanj. Skladno s staro krščansko šego, ki govori o blagoslovu butar ali cvetočih snopov na cvetno nedeljo v spomin na Kristusov slovesni vhod v Jeruzalem, ko so ga spremljali s palmami in oljkami, je žena v gozdu začela nabirati raznovrstno vejevje različnih drevesnih vrst in ga vezati v butare ali cvetoče snope. Ti naj bi namreč po blagoslovu pospeševali rast, plodnost, odganjali bolezni in varovali pred strelami ter drugimi naravnimi ujmami. Cvetna butara je bila za žegen nujna. Ker pa mesto ni imelo gozda in drugega zelenja, so butare izdelovali na njegovem obrobju ter jih prinašali na plac in prodajali mestnim gospodam. Takšna razlaga bi pila vodo tudi na območju horjulske doline in kdo ve, morda bi kdo od starih staršev temu zapisu lahko pritrdil.


Danes v Podolnici
Tudi mentorica podolniških izdelovalcev butare velikanke, Francka Slovša, rada pove, da jo je te obrti naučila mama, ona pa znanje pridno in vzorno predaja naprej. Ob takšnem dogodku, kot je skupinsko izdelovanje butar, marsikoga poprime želja in volja, da se te veščine nauči. Tudi na igrišču pri gasilskem domu v Podolnici se je na soboto pred cvetno nedeljo, ko je potekalo glavno dejanje izdelave butare velikanke, gibalo precej otrok. Nekateri so z zanimanjem opazovali, drugi pa že sodelovali in tako je prav. Mladi in mlajši po srcu, okrog dvajset se jih je takrat zbralo, so bili zaslužni za butaro velikanko, ki je letos merila 20 metrov in 40 centimetrov. Ne smemo pa pozabiti še na vse tiste, ki so že ves teden pridno nabirali vse potrebno – bršljan, lesko, oljko, vresje, pušpan in drugo zelenje ter izdelovali raznobarvno okrasje. Butari velikanki so letos delale družbo še dve manjši sestri in številne male butarice.

Ta simbol cvetne nedelje na širšem ljubljanskem območju nosi ime butara, drugod po Sloveniji pa jo imenujejo tudi beganica (na Gorenjsem), prajkelj (v Kranjski Gori), pegelj, snop, presmec (na Štajerskem in v Prekmurju), pušelj, žegen (na Dolenjskem), drenek (v Beli Krajini), veja, vivnik (na Primorskm). Povsod pa je navada oziroma tradicija takšna, da jo na cvetno nedeljo odnesejo k blagoslovu. Podolničani svoje odnesejo kar peš – manjše otroci in večje odrasli moški. Tudi letos so krenili že zelo zgodaj, saj je pot od Podolnice do Horjula lahko zelo dolga. Po blagoslovu butaric in zelenja, ki ga je pri kapelici opravil horjulski župnik Janez Smrekar, so otroci manjše butare postavili pred župnijsko cerkev, ključar podružnične cerkve na Lesnem Brdu je poskrbel za njihovo, podolniško pa so brhki fantje in možje odnesli peš nazaj v vas. Tam so jo postavili ob znamenju, v zaupanju starim rekom, da pospešuje rast in plodnost, odganja bolezni in varuje pred strelami ter drugimi naravnimi ujmami.

 

Nadja Prosen Verbič

Foto: B. K.

Oglejte si tudi