Navdušenje otrok, da bodo v vrtec lahko pripeljali svoje očete, je bilo veliko. V ta namen smo izdelali plakat in do Večera z očeti utrjevali pesmice in besedilo za dramatizacijo. V sredo dopoldan so potekale še zadnje priprave in ko se je dan že skoraj prevesil v noč, se je v vrtcu ponovno razlegel prešeren smeh otrok in njihovih spremljevalcev. V prvem delu večera so si izbrali različna dela, ki so bila pripravljena v igralnici. Na ustvarjalni delavnici, ki je bila pripravljena na hodniku, pa so si lahko izdelali možička iz žaganja in božičnega žita, ki ga bodo morali doma na vsake 5 dni 5 minut namakati, da bo žito vzklilo in bo možiček dobil lase.

V drugem delu smo se odpravili v telovadnico. Tu smo se najprej razgibali ob dveh bansih, in sicer Kranjski Janez ter Gremo lovit medveda. Sledila je igra tišine, v kateri je po krogu potovala pokrita košarica, vanjo si lahko pogledal, ko si prišel na vrsto. V košarici so bile bučne peške, saj je nato sledila dramatizacija Razbita buča. Otroci so dramatizacijo lepo izvedli tako z besedilom kot s petimi pesmimi, ki so jih spremljali na različne inštrumente.

Sledil je zaključni del, kjer smo se malo okrepčali s suhim sadjem in sokom, nato pa smo se polni vtisov z dogajanja na Večeru z očeti podali domov.

Večer je potekal tako, kot smo ga načrtovali, razen udeležencev na tem dogodku, saj jih je zaradi bolezni nekaj manjkalo. Upamo, da se nas na Večeru z mamami uspe zbrati več in pa da nam ga bo uspelo izvesti takrat, ko si ga bomo zastavili.

Barbara Čepon