Na večer z mamami smo se začeli pripravljati v sredini januarja. Najprej smo ponovili dramatizacijo Čarovnica Mica in severna zvezda, ki smo jo zaigrali na Večeru z očeti. Sama izbira se nam je na koncu obrestovala, saj je bil vrtec en teden pred dogodkom zaradi nepričakovanih vremenskih razmer dva dni zaprt, zato so bili otroci združeni z drugimi skupinami.

Največ pozornosti in časa smo namenili izdelavi rutk za mame. Blago smo napeli na okvir, nato pa so ga otroci z izbranimi barvami poslikali in ga na koncu posuli s soljo, ki je v sami barvi ustvarila poseben vzorec. Rutke smo prelikali ter jih nato zložili in vstavili v srčke, ki smo jih izdelali v ta namen.

V dneh pred Večerom z mamami so otroci nestrpno čakali, kdaj bo prišel 13. februar. Pospravili smo igralnico, uredili materiale, pobrisali prah ter v zadnjih dveh dneh ponovili dramatizacijo, saj nam prej zaradi vremenskih razmer, prireditve ob kulturnem prazniku in smučarskega tečaja, ki je potekal v istem tednu, to ni uspelo.

Napočil je trenutek. Ura je kazala 16.45, ko so prvi otroci v vrtec pripeljali svoje mame. Otroci so mamam prikazali stvari, ki jih radi počnejo, nekateri so ustvarjali izdelke iz plastelina, spet drugi so se igrali spomin, sestavljali sestavljanke, nizali hama perlice, računali, risali in barvali, strigli, pikali, prelivali in nalivali vodo …

Ob 18. uri smo zaključili spoznavanje materialov v igralnici ter se napotili v telovadnico. Tam smo se najprej malo razgibali ob bansu Kranjski Janez, si ogledali skrivnostni predmet, nato pa je sledila težko pričakovana dramatizacija Čarovnica Mica in severna zvezda. Otroci so dobro odigrali svoje vloge. Po priklonu je sledila igra tišine, pri čemer smo mamam razdelili rutke, ki smo jih izdelali v ta namen. Prišel je čas za čaj in suho sadje. Večina otrok je ta čas kot po navadi izkoristila za tekanje po telovadnici.

Malo čez sedmo uro zvečer so še zadnji od 39 obiskovalcev zapustili vrtec. Veselje in dobro razpoloženje otrok je še kar nekaj časa odmevalo okoli vrtca.

Barbara Čepon