Mali plac je spet uročen! Otroci iz vrtca Horjul smo se želeli podati na škratolovščino, pa so nam jo zagodli komarji. Ker so ti komarji precej nadležni gremo raje pomagat polhu Rogoviležu poiskati nov dom. Tako smo se, nekega precej deževnega ponedeljka (nekateri pa precej sončnega petka), otroci iz skupin Čebele, Murni, Metulji in Kresnice odpravili proti Polhovem Gradcu. Ampak dež nas ni prav nič motil (tudi sonce ni bilo prevroče), zato smo z lahkoto opravili smo vse naloge in polhku pomagali poiskati drevo na katerem ima veliko prijateljev. Naši Metulji, ki gredo drugo leto v šolo, so o tej dogodivščini napisali svojo zgodbo. Začne se tako:
IZLET K POLHKU ROGOVILEŽU
Nekega junijskega dne so Metulji obiskali polha po imenu Rogovilež. Odšli so v deželo
pod velikimi drevesi, ki so se imenovali smreke, črni bor, divja češnja, bukve in velika
drevesa z listi.
Najprej so se ustavili pri čebelnjaku, kjer so spoznali različne čebele (dojilka, kraljica,
matica, stražarka, delavka, čistilka in nabiralka). Njihov fant se imenuje trot in je
rjave barve s črnimi črticami.
Odšli so naprej in poiskali kraljevo rožo, ki se je skrivala v sestavljanki. Naslednja
postaja je bila opazovalnica. Skozi je Tilen opazil polha na smreki.
Potem je bila od lisice hišica. Tam so videli srno, veverico, jazbeca, sovo in tudi lisico.
Prišli so do pošte, kjer so dobili štampiljke z odtisi veverice in jazbeca. V bližini je bil
motor s katerim so prevažali pošto. Odšli so naprej in prispeli do votline, kjer je bil
doma jazbec. Tam so se odpočili in okrepčali z malico. V okolici so opazili ptičje hišice
in ptičke. Kmalu so odšli naprej, mimo potoka in kmalu zagledali zanimivo hišico. V tisti hišici je
polhek Rogovilež zajemal vodo. Odnesel jo je v grad. Mislil je, da ga bo grajski
gospod vzel nazaj, kjer bo lahko živel na podstrešju. Od tam sta ga spodila dva
mucka.
Želja se mu ni izpolnila. Odšel je na grajski vrt, kjer je na visokem drevesu zagledal
svoje sorodnike. Odšel je k njim in tam živel svoje življenje.
KONEC
Taka je zgodba o polhu. Drugo leto pa nam mogoče uspe pomagati želvici Bevki premagati škratovski urok. Tako bomo lahko napisali novo zgodbo.
B.P.
