V torek, 15. 10. 2024, so se Metulji in najstarejši otroci iz skupine Čebele iz vrtca odpravili proti lovski koči v Zaklancu. Dogovorjeni smo bili, da nam lovci predstavijo svojo lovsko dejavnost.

Z vrtca smo se odpravili do Stajanška. Tam sta nam naproti prišla Gašper Plestenjak in Klemen Pišek s svojimi psičkami. Tri črne prijazne psičke, vsaka druge pasme, vsaka za svoj namen pri lovljenju živali. Ko so se psičke in otroci spoznali med seboj, smo se skupaj odpravili proti lovski koči. Na ravnini pred pašnikom smo zagledali premično lovsko opazovalnico, ki so jo samo za nas izdelali lovci. Na samo prežo se nismo povzpeli, smo si pa lažje predstavljali, kaj pomeni lovska opazovalnica. Poleg nje je bila postavljena še velika papirnata vreča suhe koruze. Izvedeli smo, da lovci hranijo živali, posebej še pozimi, ko je hrane bolj malo. Poleg tega pozimi za živali pripravijo kameno sol, da živali dobijo tudi potrebne minerale. Čeprav je sedaj jesen in imajo živali hrane dovolj, sta nam vseeno pokazala prostor v gozdu, kamor so otroci lahko natresli koruzo za živali. Prišle bodo srne, zajci, divje svinje, lisice ... čez čas pa tudi mi, da vidimo, ali so živali koruzo pojedle

Kot vsi psi imajo tudi lovski radi palice in gibanje. Otroci so z zanimanjem opazovali tek dveh psičk v želji po eni palici – najmanjša Rubi je spretno dohitevala svojo tekmico na daljših nogah, vendar ji palice ni uspela vzeti. Igro je zaključil njun lovski gospodar Klemen, ko je vzel palico. Po koncu pasje igre s palico smo od tam čez pašnike nadaljevali pot proti lovski koči, kjer nas je že pričakal starešina lovske družine Uroš Basta s čajem in pečenim kostanjem. Po okusnem okrepčilu smo odšli v kočo, kjer so nam nekaj več povedali o sami lovski dejavnosti. Videli smo jelenovo rogovje, ki je ponosno viselo na steni. Na mizi pa so otroci prepoznali nagačenega svizca in lovske trofeje muflona in gamsa ter nam ob tem povedali nekaj več o posameznih živalih. Izvedeli smo tudi, kaj imajo lovci v nahrbtniku in videli, kako izgleda lovska puška. Potipali smo dolge špičaste zobe divje svinje, nato pa smo si odšli pogledat mladega divjega prašiča, ki so ga uplenili pred dnevi in sploh ni bil tako majhen, kot smo si ga mogoče sprva predstavljali. Vsi žejni so popili še en čaj, nato pa smo se od lovcev poslovili in se s zanimivimi vtisi o lovcih in njihovi dejavnosti odpravili nazaj v vrtec.

Preživeli smo prijetno in poučno dopoldne, za kar se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo lovcem Gašperju, Klemnu in Urošu, ki so si vzeli čas, da so za nas izdelali lovsko opazovalnico, nam s psičkami prišli naproti, nas pogostili in nam zaupali nekaj podrobnosti iz njihovega življenja. Vsi skupaj jim želimo »dober pogled«.

Barbara Čepon