Slovenski pregovor pravi: »O kresi se dan obesi,« saj je to najdaljši dan v letu in mejnik, ko se dnevi začnejo krajšati. Temu prazniku pravimo Slovenci »kres« ali »kresna noč«. Nekoč so s prižigom kresnih grmad želeli s pomočjo ognja ohranjati moč sonca. V ljudskih predstavah je praznik veljal za začetek poletja, praznik cvetja, košnje, zaljubljencev, veselja in čarovnije. Ob zaključku šolskega leta in pričetku počitnic nam je delček te poletne noči, ko se spreletavajo kresnice in oglašajo murni,  s svojim žametnim glasom v vrtec prinesel gospod Pavle Ravnohrib. Povedal nam je pravljico Ježek in kresna noč, ki jo je napisala in ilustrirala Živa Viviana Doria. Zgodbica imenitno ujame čarobnost najdaljšega dneva v letu, poletnega solsticija in pravljičnost kresne noči. 
Ježek je nočno bitje, kar pomeni, da čez dan spi in da je aktiven ponoči. A ko pride najdaljši dan v letu, poletni solsticij, ki naznanja prihod poletja, sonce sije tako močno, da ježek nikakor ne more zaspati. Na vse načine skuša premagati nespečnost, a zaman. Nič ne pomaga, ježek še vedno ne more zaspati. Ko se dan končno prevesi v noč, še vedno buden ježek, ob pomoči posebne gozdne živali, spozna čarobnost kresne noči. 
Naj ta čarobnost ostane v vas in v nas, želimo vam lepo poletje!

Kolektiv vrtca Horjul