Maj je že minil, sonce in dež pa sta si še kar podajala roki. V Bohinj bi se odpeljali na celodnevni izlet, a kaj ko ima tam »dež mlade«. Nekaj prestavljanj, a nam je uspelo, da smo našli lep sončen dan. V torek, 10. junija, so se v vrtcu otroci iz skupine Metulji, Murni in Čebele letnika 2019 in 2020, zbrali že ob pol sedmih zjutraj. Po zajtrku smo se polni pričakovanj povzpeli na avtobus in se odpeljali na Gorenjsko. Po uri in pol vožnje smo prispeli v Ribčev Laz. Od tu smo se z ladjico Triglavska roža zapeljali na drugo stran jezera, do Ukanca, kjer smo izstopili. Med plovbo smo izvedeli nekaj zanimivih stvari o nastanku Bohinjskega jezera in nekaterih junakih iz ljudskih pravljic. V Ukancu smo se podali skozi kamp in našli začetek Zlatorogove pravljične poti. Na poti smo se sprehodili po labirintu, reševali uganke, izvedeli o dogodivščinah Perkmandeljca, Jezernika, Čateža, Polesnjaka, Podrte gore in zmaja Govica. Še kdo ve, komu smo prisluhnili, ki je prepeval pod zemljo?
Naše raziskovanje Zlatorogove pravljične poti se je končalo z igro otrok na razgibanih igralih. Sledilo je kosilo v Hostlu pod Voglom ter osvežitev nog v Bohinjskem jezeru. Ura je bila okrog pol štirih popoldan, ko smo se posedli v avtobus in se dobro razpoloženi odpeljali nazaj v Horjul. Naše potepanje po Zlatorogovi deželi se je zaključilo. Na poti nazaj smo pozdravili še Blejsko jezero z otočkom in gradom, nas pa so pozdravila jadralna letala z letališča Cerklje na Gorenjskem. In v sončnem popoldnevu, približno okrog pol šestih, je avtobus pripeljal pred vrtec, kjer so nas že pričakali prvi starši, saj smo se vrnili malo prej, kot je bilo predvideno. 
Izlet je potekal tako, kot smo ga načrtovali. Tudi tokrat so nas spremljali člani Planinskega društva Horjul. Da pa je bilo naše doživetje še lepše, so za to poskrbeli še kapitana na ladji, gospe, ki sta nas vodili skozi skrivnosti Zlatorogove dežele ter gospa iz Turizma Bohinj, ki je poskrbela, da je naš izlet potekal tako, kot smo si želeli.

Barbara Čepon