Tudi letos po pravni nasvet a le na daljavo

Odvetniška zbornica Slovenije bo v letošnjem letu organizirala že tradicionalni 10. pro bono dan odvetniške pravne pomoči, ki bo vsredo 16.12.2020. Tudi letos je častni pokrovitelj dogodka predsednik republike Borut Pahor. V tej vseslovenski akciji bo sodelovalo 500 slovenskih odvetnic in odvetnikov. Seznam sodelujočih pisarn bo objavljen na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije. Tako kot vsako leto, se je k tej akciji priključila tudi odvetnica Petra Janželj, ki ima svojo odvetniško pisarno v Horjulu.

Kako bo letos potekal dan pro bono odvetniške pravne pomoči?

Zaradi izrednih razmer, ki jih je povzročil koronavirus, bo letošnji dogodek potekal malo drugače, in sicer bomo odvetniki brezplačno pravno pomoč nudili po telefonu, preko elektronske pošte ali preko videokonference, ne pa v živo. Letos se bodo stranke za pridobitev brezplačnega odvetniškega nasveta morale predhodno najaviti, in sicer prek e-maila (petra@odvetnica-janzelj.si) ali pa prek telefona (041 266 760), pravni nasvet pa bodo prejele dne 16.12.2020, in sicer po dogovoru: prek e-maila, telefonskega klica ali pa prek videokonference.

Komu je namenjen dan pro bono odvetniške pravne pomoči?

Dan brezplačne odvetniške pravne pomoči je primarno namenjen posameznikom s slabim socialnim položajem, ki si ravno zaradi svojega položaja niti ne upajo kontaktirati odvetnikov. Vendar letošnje leto je bilo za veliko ljudi zelo težko, zato bom poskušala svetovati prav vsem, ki se bodo predhodno najavili, pri čemer bodo imele prednost stranke, ki so socialno ogrožene. Zavedam se, da ljudje v teh težkih časih še posebej potrebujejo pomoč nas odvetnikov, zato se bom zelo potrdila, da da pomagam čim večjemu številu strank.

Ali je pro bono dan odvetniške pravne pomoči edini dan, ko posameznik lahko pridobi brezplačni pravni nasvet odvetnika?

Dan brezplačne odvetniške pravne pomoči ni edini dan, ko posameznik lahko pridobi brezplačni pravni nasvet odvetnika. Če v mojo pisarno pride stranka, ki je v slabem socialnem položaju, se vedno potrudim, da ji dam pravni nasvet brezplačno. Veliko odvetnikov strankam, ki so v slabem socialnem položaju, svetuje brezplačno, k tem nas zavezuje tudi naš Kodeks odvetniške poklicne etike.

Poleg tega na ravni države obstaja sistem brezplačne pravne pomoči, ki je namenjen osebam s slabim premoženjskim položajem. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči je potrebno izpolniti vlogo za brezplačno pravno pomoč (link do obrazca: https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=1225) in jo poslati na pristojno službo za brezplačno pravno pomoč, ki je Sistemsko organizirana pri sodiščih. Na podlagi odločbe sodišča o dodelitvi brezplačne pravne pomoči je odvetnik stranki dodeljen iz liste odvetnikov, ki nudijo brezplačno pravno pomoč. Če odvetnik ni na listi, lahko vedno da soglasje, da se strinja s tem, da se ga postavi za pooblaščenca v okviru brezplačne pravne pomoči. Kljub temu, da smo odvetniki edini udeleženci v okviru brezplačne pravne pomoči, ki s strani države za svoje delo dobimo le polovico plačila, ki bi nam sicer šlo na podlagi Odvetniške tarife (drugi udeleženci tega istega postopka, to so sodni izvedenci in tolmači, za svoje delo v takem postopku dobijo popolno plačilo), je na listah za brezplačno pravno pomoč veliko število odvetnikov, tisti odvetniki, ki niso na listah, pa redno dajejo soglasja za to, da se jih postavi kot pooblaščence v okviru brezplačne pravne pomoči.

Ali pričakujete, da se bodo letos, ob dnevu brezplačne odvetniške pravne pomoči, ljudje na vas obračali z drugačnimi pravnimi problemi, kot sicer, glede na to, da smo v času epidemije korona virusa, katere posledice vplivajo na praktično vsa področja našega življenja?

Pričakujem, da se bodo ljudje name obračali z enakimi pravnimi vprašanji, kot v preteklih letih, vendar bodo ta vprašanja večkrat povezana z epidemijo korona virusa oziroma z njenimi posledicami. Že prejšnja leta so se ljudje name obračali z vprašanji iz dednega prava, družinskega prava, nepremičninskega prava, sosedskega prava, prava socialne varnosti, delovnega prava in prava, ki ureja prekrške. Predvidevam, da bo letos veliko vprašanj v zvezi z zakonitostjo čakanja na delo, prenehanja delovnega razmerja, dela na domu, starševskega varstva, ipd. Na žalost pričakujem, da bo tudi nekaj vprašanj s področja razvez, glede dodelitve otrok, stikov in preživnine, glede nasilja v družini in podobno. Pričakujem, da se bodo ljudje zanimali tudi glede prekrškov, ki so jim bili morda očitani zaradi nespoštovanja ukrepov za zamejitev širjenja korona virusa (npr. neupravičen prehod med občinami, nenošenje maske, ipd).

Kako vi gledate na ukrepe države in občine glede zamejitve širjenja korona virusa?

Ustava Republike Slovenije v svojem 2. členu določa, da je Slovenija pravna in socialna država. Želim si, da bi bi bila ta ustavna določba upoštevana v najvišji meri. Predpisi, ki se sprejmejo, bodisi na ravni države bodisi na ravni občine, se morajo predlagati, sprejemati in izvajati na način, da se spoštujeta načelo pravne države in načelo socialne države. Veje oblasti (sodna, izvršilna in zakonodajna) se tudi v tako izjemnih časih, kot je epidemija korona virusa, ne smejo prelivati ena v drugo. Vse tri veje oblasti morajo biti strogo ločene, sicer o pravni državi ne moremo več govoriti, posledično pa ne moremo govoriti niti o socialni državi. Vladavina prava ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin so namreč nujni pogoj za uresničevanje načela socialne države.

Besedilo: Peter Kavčič, Foto: Boštjan Sivka