Julija, v Našem časopisu št. 472, je bil objavljen članek z naslovom Občina Horjul praznuje 21 let obstoja, v katerem je tudi nekaj lepih in pohvalnih besed o ''vrhunsko izvedenem'' – tako pravi – muzikalu Mala morska deklica, ki so ga učenci GŠ Vrhnika – oddelek Horjul uprizorili za občinski praznik. V njem je zapisano, da ''je bilo kar nekaj nastopajočih tudi članov horjulske podružnice''. Rada bi poudarila, da so bili VSI nastopajoči iz oddelka v Horjulu, ki sicer deluje pod okriljem Glasbene šole Vrhnika. Prav vsi učenci, ki tukaj obiskujejo nauk o glasbi in/ali pouk instrumenta, so nastopali, nihče ni bil izvzet in to kaže na visoko kakovost glasbenega izobraževanja v Horjulu, vrhunski kader, nadarjenost, navdušenje, ustvarjalni zanos in pripravljenost za delo tukajšnjih otrok in vsestransko podporo njihovih staršev. Si sploh lahko želimo še kaj več v današnjem tehnološko preobremenjenem času? Razen tega je precej bivših učencev tega oddelka danes že uspešnih glasbenikov in učiteljev.
Glede na vse to se mi zdi nujno, da se v Horjulu zagotovijo prostori za glasbeno šolo, kjer bomo lahko učitelji in otroci delali v ustreznih pogojih in za katere Glasbena šola Vrhnika prosi že veliko let, še od časov, ko je bil ustanovitelj in vodja oddelka dragi tast, Anton Pucihar, in je tudi zaslužen za tako visoko umetniško raven oddelka v Horjulu. Na osnovni šoli Horjul se nam na vse mogoče načine trudijo zagotoviti nekaj prostorov, a so tudi sami v težavah. Starši ''vozačev'' bi seveda želeli, da učenci končajo s poukom glasbene šole do zagotovljenih prevozov. To za vse nikakor ni mogoče. V učilnicah prekomerno odmeva, kar je za sluh prisotnih ob igranju instrumenta škodljivo, organizacija pouka je izredno zahtevna zaradi vsakodnevnih selitev iz prostora v prostor in ker seveda nobena od učilnic ni naša. Kot dvorana za nastope služi jedilnica oziroma t. i. večnamenski prostor, ki pa je popolnoma neakustičen in nastopi ne zvenijo, kot bi morali. Večina zvoka in dinamičnega niansiranja ostane na odru in pride do poslušalcev osiromašena. Prav tako ni nobenega skupnega prostora za sestanke in ustvarjalno druženje. Učitelji vztrajamo in delamo, kar je v naših močeh, ker so tukajšnji učenci res dobri – tako nadarjeni kot tudi pripravljeni vlagati svoj čas in trud v učenje glasbe in instrumenta – in ker čutimo večinsko podporo in sodelovanje staršev. Vendar pa je v takih pogojih za visoko kakovostno ustvarjalno delo dolgoročno prezahtevno vztrajati.
Tako lepa, raznovrstna in bogata občina, kot je Horjul, si zasluži glasbene prostore in koncertno dvorano, ki bo zagotovo spodbudila še druga kulturnoumetniška dogajanja. Ne samo zasluži, ampak tudi nujno potrebuje za širši kulturni razvoj občine, saj vemo, da različne oblike umetniškega ustvarjanja in kulturnega udejstvovanja znatno izboljšajo kakovost življenja občanov in prispevajo k njihovi duhovni blaginji. Zato sem vesela, da po vsem tem času sedaj le potekajo obetavni dogovori za lepe prostore v Prosvetnem domu, ki bo lahko na ta način še veliko bolj zaživel in bogatejše služil svojemu namenu. Srčno upam, da se ta predlog občine, ki je pokazala razumevanje položaja in pripravljenost aktivne vpletenosti, čim prej uresniči.
Glasbena šola Vrhnika